Page 183 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 183
m. rovšek ■ med pravičnostjo, kakovostjo in učnimi dosežki v osnovni šoli
nalog je povezan s podporo članov družine pri izdelavi domačih nalog, ta
pa je odvisna od izobrazbe in razpoložljivosti staršev. Upamo si trditi, da
imajo nekateri učenci izdatno podporo pri šolskem delu doma, učenci iz
družin z nižjim SES pa manjšo ali pa te podpore s strani družine nimajo
iz drugih razlogov. Tako so domače naloge, pa tudi učenje doma (v nižjih
razredih), še en element našega šolstva, ki povzroča dodatno neenakost,
tako zaradi različnosti SES, kot tudi zaradi različnosti učnih zmožnosti.
Domače naloge, ki jih dajejo slovenski učitelji v osnovni šoli, namreč v ve
čini niso diferencirane,19 in torej niso prilagojene posameznikom ali sku
pinam učencev.
Ponavljanje razreda, usmerjanje OPP
Posebno mesto v slovenskem šolskem sistemu ima tudi ponavljanje razre
da, ki je večinoma posledica nedoseganja minimalnih standardov znanja.
Žal analiz, ki bi raziskovale učinkovitost ponavljanja razreda v Sloveniji,
nismo našli. Opremo se lahko le na številne tuje raziskave, ki dokazu
jejo, da je ponavljanje razreda za učenca neučinkovito ali celo škodljivo
(Eamon in Altshuler, 2004; Griffith et al., 2010; Silberglitt et al., 2006).
Kljub temu ostaja ponavljanje ugnezdena oblika stigmatizacije učencev
z nižjimi učnimi dosežki, ki je za večino učencev prej škodljiva, kot ko
ristna; enkratno ali celo večkratno ponavljanje učencev, ki so nato preu
smerjeni v program z nižjo zahtevnostjo, je pogosta praksa šolskega vsak
danjika (Rovšek, 2013).
Kaj se lahko naučimo iz izsledkov kognitivne znanosti
o učenju?
Razprave o psihični preobremenjenosti učencev zaradi preveč predmetov,
preveč ur pouka in preveč domačih nalog pogosto ne naslavljajo smiselnih
vprašanj o preobremenjenosti. Ni namreč težava v dolžini pouka in števi
lu ur dnevno,20 kar naj bi obremenjevalo možganske kapacitete, saj imajo
vsi možgani potrebo po stalnem učenju. Vloga možganov je, da s predela
vo informacij in dejstev razvijajo um. Težava je v preobremenjenosti delov
nega spomina, saj si naj učenci zapomnijo ogromno podatkov in dejstev.
Ta znanja, kot že zapisano, v večini zadržijo le do ocenjevanja, potem jih
možgani večino samodejno zavržejo, saj ne prepoznajo njihove uporabne
vrednosti. Zaradi velike količine snovi je premalo časa za razvijanje meta
kognicije oziroma kognitivnih funkcij višjega reda. Preprosto povedano:
časa je premalo, ker ga zaseda sprejemanje množice podatkov in dejstev,
19 Osebna komunikacija – delavnice z učitelji osnovne šole (18 delavnic, 2018–2020).
20 Nekaj več težav z visokim številom predmetov je predvsem v zadnjem triletju – vsaj v
primerjavi s skandinavskimi državami (Musek Lešnik, 2011).
181
nalog je povezan s podporo članov družine pri izdelavi domačih nalog, ta
pa je odvisna od izobrazbe in razpoložljivosti staršev. Upamo si trditi, da
imajo nekateri učenci izdatno podporo pri šolskem delu doma, učenci iz
družin z nižjim SES pa manjšo ali pa te podpore s strani družine nimajo
iz drugih razlogov. Tako so domače naloge, pa tudi učenje doma (v nižjih
razredih), še en element našega šolstva, ki povzroča dodatno neenakost,
tako zaradi različnosti SES, kot tudi zaradi različnosti učnih zmožnosti.
Domače naloge, ki jih dajejo slovenski učitelji v osnovni šoli, namreč v ve
čini niso diferencirane,19 in torej niso prilagojene posameznikom ali sku
pinam učencev.
Ponavljanje razreda, usmerjanje OPP
Posebno mesto v slovenskem šolskem sistemu ima tudi ponavljanje razre
da, ki je večinoma posledica nedoseganja minimalnih standardov znanja.
Žal analiz, ki bi raziskovale učinkovitost ponavljanja razreda v Sloveniji,
nismo našli. Opremo se lahko le na številne tuje raziskave, ki dokazu
jejo, da je ponavljanje razreda za učenca neučinkovito ali celo škodljivo
(Eamon in Altshuler, 2004; Griffith et al., 2010; Silberglitt et al., 2006).
Kljub temu ostaja ponavljanje ugnezdena oblika stigmatizacije učencev
z nižjimi učnimi dosežki, ki je za večino učencev prej škodljiva, kot ko
ristna; enkratno ali celo večkratno ponavljanje učencev, ki so nato preu
smerjeni v program z nižjo zahtevnostjo, je pogosta praksa šolskega vsak
danjika (Rovšek, 2013).
Kaj se lahko naučimo iz izsledkov kognitivne znanosti
o učenju?
Razprave o psihični preobremenjenosti učencev zaradi preveč predmetov,
preveč ur pouka in preveč domačih nalog pogosto ne naslavljajo smiselnih
vprašanj o preobremenjenosti. Ni namreč težava v dolžini pouka in števi
lu ur dnevno,20 kar naj bi obremenjevalo možganske kapacitete, saj imajo
vsi možgani potrebo po stalnem učenju. Vloga možganov je, da s predela
vo informacij in dejstev razvijajo um. Težava je v preobremenjenosti delov
nega spomina, saj si naj učenci zapomnijo ogromno podatkov in dejstev.
Ta znanja, kot že zapisano, v večini zadržijo le do ocenjevanja, potem jih
možgani večino samodejno zavržejo, saj ne prepoznajo njihove uporabne
vrednosti. Zaradi velike količine snovi je premalo časa za razvijanje meta
kognicije oziroma kognitivnih funkcij višjega reda. Preprosto povedano:
časa je premalo, ker ga zaseda sprejemanje množice podatkov in dejstev,
19 Osebna komunikacija – delavnice z učitelji osnovne šole (18 delavnic, 2018–2020).
20 Nekaj več težav z visokim številom predmetov je predvsem v zadnjem triletju – vsaj v
primerjavi s skandinavskimi državami (Musek Lešnik, 2011).
181
