Page 187 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 187
m. rovšek ■ med pravičnostjo, kakovostjo in učnimi dosežki v osnovni šoli
– Delo za šolo doma (domače naloge, vključno z učenjem) naj bo osmi
šljeno in diferencirano glede na učne dosežke učencev. Naloge, ki jih
učenci opravijo doma, so lahko podobno kot ocena, pridobljena s
formativnim ocenjevanjem, kakovostna povratna informacija o ra
zumevanju snovi, delovnih navadah in proceduralnih znanjih učen
ca. Strokovnjaki priporočajo dolžino časa, ki ga učenci za šolsko delo
porabijo doma: v prvem triletju 10–20 minut (le branje), v drugem
triletju največ 30 minut, v tretjem pa največ 70 minut. Prav tako pri
poročajo, da so ob vikendih in šolskih počitnicah učenci povsem
prosti dela za šolo. Učitelji raziščejo razloge, če učenec domačega
dela ne opravi. Če učenec naloge ne opravi, ker je ne zmore, naj za
podporo učencu poskrbi šola (Vatterott, 2018).
– Ponavljanja razreda praviloma ni – učenci, ne glede na učne dosežke,
napredujejo s svojimi vrstniki v naslednji razred in istočasno zaklju
čijo šolanje.
– Ni preusmerjanja učencev iz programa v program, saj obstaja le en
program. So le prilagoditve splošnega kurikula, glede na zmožnosti
posameznega ali skupin učencev.
Sklep
Raven inkluzivnega izobraževanja v Sloveniji je nizka. Dobra 2 % učen
cev iz vseh skupin OPP (razen iz skupine otrok s primanjkljaji na posame
znih področjih učenja) ostaja v vzporednem sistemu specializiranih šol.
Ta podatek nam hkrati pove tudi, da je mnogo učencev z motnjo v dušev
nem razvoju tudi v programu redne šole (učencev z motnjami v duševnem
razvoju je, izhajajoč iz normalne porazdelitve, 3 %), ki je zanje prezahte
ven (Rovšek, 2013). Pomanjkljiv in zastarel je tudi koncept izvajanja doda
tne strokovne pomoči v redni šoli (mnogi učenci na primer doživljajo do
datno stigmatizacijo, v mnogih primerih gre le za izvajanje inštrukcij),21
učenci z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi (teh je približno 13 %) ve
činoma niso upravičeni do DSP (imajo le možnost individualne in sku
pinske pomoči), tu so še učenci migranti, Romi in tudi posebej nadarjeni
učenci. Učenci s povprečnimi zmožnostmi so, kot kažejo navedene razi
skave, slabo motivirani, njihov odnos do znanja je preveč povezan z oce
no in premalo z radovednostjo. Posebej nadarjeni učenci pogosto nimajo
ustreznih učnih priložnosti za razvoj lastnih talentov.22 Mnogi učitelji že
poskušajo z uvajanjem sodobnih pristopov poučevanja in z vpeljevanjem
21 To je pokazala analiza rezultatov ankete med mobilnimi specialnimi pedagoginjami, ki
na rednih šolah izvajajo DSP (n=39 mobilnih specialnih pedagogov, 430 učencev). V 88 %
pomeni izvajanje DSP le izvajanje inštrukcij (CJL, 2018)
22 Osebna komunikacija – delavnice z učitelji osnovne šole (18 delavnic, 2018–2020).
185
– Delo za šolo doma (domače naloge, vključno z učenjem) naj bo osmi
šljeno in diferencirano glede na učne dosežke učencev. Naloge, ki jih
učenci opravijo doma, so lahko podobno kot ocena, pridobljena s
formativnim ocenjevanjem, kakovostna povratna informacija o ra
zumevanju snovi, delovnih navadah in proceduralnih znanjih učen
ca. Strokovnjaki priporočajo dolžino časa, ki ga učenci za šolsko delo
porabijo doma: v prvem triletju 10–20 minut (le branje), v drugem
triletju največ 30 minut, v tretjem pa največ 70 minut. Prav tako pri
poročajo, da so ob vikendih in šolskih počitnicah učenci povsem
prosti dela za šolo. Učitelji raziščejo razloge, če učenec domačega
dela ne opravi. Če učenec naloge ne opravi, ker je ne zmore, naj za
podporo učencu poskrbi šola (Vatterott, 2018).
– Ponavljanja razreda praviloma ni – učenci, ne glede na učne dosežke,
napredujejo s svojimi vrstniki v naslednji razred in istočasno zaklju
čijo šolanje.
– Ni preusmerjanja učencev iz programa v program, saj obstaja le en
program. So le prilagoditve splošnega kurikula, glede na zmožnosti
posameznega ali skupin učencev.
Sklep
Raven inkluzivnega izobraževanja v Sloveniji je nizka. Dobra 2 % učen
cev iz vseh skupin OPP (razen iz skupine otrok s primanjkljaji na posame
znih področjih učenja) ostaja v vzporednem sistemu specializiranih šol.
Ta podatek nam hkrati pove tudi, da je mnogo učencev z motnjo v dušev
nem razvoju tudi v programu redne šole (učencev z motnjami v duševnem
razvoju je, izhajajoč iz normalne porazdelitve, 3 %), ki je zanje prezahte
ven (Rovšek, 2013). Pomanjkljiv in zastarel je tudi koncept izvajanja doda
tne strokovne pomoči v redni šoli (mnogi učenci na primer doživljajo do
datno stigmatizacijo, v mnogih primerih gre le za izvajanje inštrukcij),21
učenci z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi (teh je približno 13 %) ve
činoma niso upravičeni do DSP (imajo le možnost individualne in sku
pinske pomoči), tu so še učenci migranti, Romi in tudi posebej nadarjeni
učenci. Učenci s povprečnimi zmožnostmi so, kot kažejo navedene razi
skave, slabo motivirani, njihov odnos do znanja je preveč povezan z oce
no in premalo z radovednostjo. Posebej nadarjeni učenci pogosto nimajo
ustreznih učnih priložnosti za razvoj lastnih talentov.22 Mnogi učitelji že
poskušajo z uvajanjem sodobnih pristopov poučevanja in z vpeljevanjem
21 To je pokazala analiza rezultatov ankete med mobilnimi specialnimi pedagoginjami, ki
na rednih šolah izvajajo DSP (n=39 mobilnih specialnih pedagogov, 430 učencev). V 88 %
pomeni izvajanje DSP le izvajanje inštrukcij (CJL, 2018)
22 Osebna komunikacija – delavnice z učitelji osnovne šole (18 delavnic, 2018–2020).
185
