Page 182 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 182
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
v letih od 2014 dalje ponudil izvajanje izobraževanja učiteljev za tako ime
novano formativno spremljanje. Učitelji v prvem triletju poročajo o izve
dljivosti takega pristopa, v višjih razredih pa ga je večina učiteljev, ki so ga
poskusno vpeljali, opustila.17 Razkorak med formativnim in obveznim su
mativnim ocenjevanjem znanja je prevelik, zato so – razumljivo – opusti
li prvega.
Učenje doma in domače naloge
Količina snovi v obliki informacij in dejstev v učnih načrtih je tolikšna, da
je učitelji pogosto med poukom ne zmorejo posredovati v celoti, saj jim za
to zmanjkuje časa.18 Snovi je veliko, časa pa premalo, da bi učenci med po
ukom snov utrdili, jo povezali z drugimi podatki in jo uredili v koncepte.
Del te snovi ali pa vsaj utrjevanje snovi, ki je pogosto učenje na pamet, po
stane domače delo – v obliki domače naloge in učenja doma. Strokovnjaki
si niso enotni, koliko dela za šolo naj učenci opravijo doma; nekateri za
govarjajo način učenja po šoli, drugi menijo, da naj se celoten učni pro
ces izvede v šoli, učenci pa naj imajo po zaključku pouka čas za igro in
druge interesne dejavnosti (Vatterott, 2018). Raziskovanje dolžine časa, ki
ga učenci porabijo za domače naloge in za drugo delo za šolo v sloven
ski šoli, je z obsežno anketo izvedla Zveza aktivov svetov staršev Slovenije
(ZASSS, 2019). Za domače naloge 23 % učencev (zajeti so učenci od 1. do
9. razreda) porabi od ene do več kot treh ur, 29 % učencev pa med 30 in 60
minutami, za učenje od ene do več kot tri ure četrtina učencev, prav toliko
jih porabi med 30 in 60 min. Za druge šolske obveznosti jih 15 % pora
bi med eno in več kot tremi urami, 19 % pa med 30 in 60 min. Na osnovi
teh podatkov ocenjujemo, da približno polovica učencev porabi skupaj za
šolske obveznosti od ure in pol do več kot tri ure, kar je bistveno več časa,
kot ga namenijo popoldanskim obšolskim dejavnostim, še navajajo v razi
skavi (ibid.). Kot pri obravnavi obremenjenosti učencev v šoli se je tudi tu
bolj smiselno spraševati o učinkih domačih nalog, ne pa toliko o količi
ni in porabljenem času. Nekatere raziskave, ki jih navaja Cathy Vatterott
(2018), so sicer dokazale pozitivno povezanost med količino domače na
loge in učnimi dosežki v višjih razredih osnovne šole, vendar nadaljnje
raziskave, kjer so vključili več spremenljivk, na primer motivacijo, učne
zmožnosti, kakovost poučevanja in druge ozadenjske spremenljivke, po
kažejo zelo majhen učinek domačih nalog na učne dosežke (ibid.). Mnogi
učenci torej dnevno porabijo do nekaj ur za delo, ki najverjetneje nima ve
čjih učinkov na njihove učne dosežke. Drugi vidik problematike domačih
17 Osebna komunikacija – delavnice z učitelji osnovne šole (18 delavnic, 2018–2020).
18 Osebna komunikacija – delavnice z učitelji osnovne šole (18 delavnic, 2018–2020).
180
v letih od 2014 dalje ponudil izvajanje izobraževanja učiteljev za tako ime
novano formativno spremljanje. Učitelji v prvem triletju poročajo o izve
dljivosti takega pristopa, v višjih razredih pa ga je večina učiteljev, ki so ga
poskusno vpeljali, opustila.17 Razkorak med formativnim in obveznim su
mativnim ocenjevanjem znanja je prevelik, zato so – razumljivo – opusti
li prvega.
Učenje doma in domače naloge
Količina snovi v obliki informacij in dejstev v učnih načrtih je tolikšna, da
je učitelji pogosto med poukom ne zmorejo posredovati v celoti, saj jim za
to zmanjkuje časa.18 Snovi je veliko, časa pa premalo, da bi učenci med po
ukom snov utrdili, jo povezali z drugimi podatki in jo uredili v koncepte.
Del te snovi ali pa vsaj utrjevanje snovi, ki je pogosto učenje na pamet, po
stane domače delo – v obliki domače naloge in učenja doma. Strokovnjaki
si niso enotni, koliko dela za šolo naj učenci opravijo doma; nekateri za
govarjajo način učenja po šoli, drugi menijo, da naj se celoten učni pro
ces izvede v šoli, učenci pa naj imajo po zaključku pouka čas za igro in
druge interesne dejavnosti (Vatterott, 2018). Raziskovanje dolžine časa, ki
ga učenci porabijo za domače naloge in za drugo delo za šolo v sloven
ski šoli, je z obsežno anketo izvedla Zveza aktivov svetov staršev Slovenije
(ZASSS, 2019). Za domače naloge 23 % učencev (zajeti so učenci od 1. do
9. razreda) porabi od ene do več kot treh ur, 29 % učencev pa med 30 in 60
minutami, za učenje od ene do več kot tri ure četrtina učencev, prav toliko
jih porabi med 30 in 60 min. Za druge šolske obveznosti jih 15 % pora
bi med eno in več kot tremi urami, 19 % pa med 30 in 60 min. Na osnovi
teh podatkov ocenjujemo, da približno polovica učencev porabi skupaj za
šolske obveznosti od ure in pol do več kot tri ure, kar je bistveno več časa,
kot ga namenijo popoldanskim obšolskim dejavnostim, še navajajo v razi
skavi (ibid.). Kot pri obravnavi obremenjenosti učencev v šoli se je tudi tu
bolj smiselno spraševati o učinkih domačih nalog, ne pa toliko o količi
ni in porabljenem času. Nekatere raziskave, ki jih navaja Cathy Vatterott
(2018), so sicer dokazale pozitivno povezanost med količino domače na
loge in učnimi dosežki v višjih razredih osnovne šole, vendar nadaljnje
raziskave, kjer so vključili več spremenljivk, na primer motivacijo, učne
zmožnosti, kakovost poučevanja in druge ozadenjske spremenljivke, po
kažejo zelo majhen učinek domačih nalog na učne dosežke (ibid.). Mnogi
učenci torej dnevno porabijo do nekaj ur za delo, ki najverjetneje nima ve
čjih učinkov na njihove učne dosežke. Drugi vidik problematike domačih
17 Osebna komunikacija – delavnice z učitelji osnovne šole (18 delavnic, 2018–2020).
18 Osebna komunikacija – delavnice z učitelji osnovne šole (18 delavnic, 2018–2020).
180
