Page 185 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 185
m. rovšek ■ med pravičnostjo, kakovostjo in učnimi dosežki v osnovni šoli
McTighe in Willis (2019) navajata tri najpomembnejše dejavnike pouče
vanja: 1) jasnost ciljev pomeni, kaj naj bi učenci vedeli in razumeli, zakaj so
te vsebine pomembne in kako ter s katerimi kriteriji bodo evalvirali dose
žena znanja; 2) prepoznavanje vrednosti vsebin, ki jih poučujemo, je nasle
dnji pomemben faktor, ki vpliva na interes in motivacijo. Vprašanja učen
cev so pogosto v smislu: »Zakaj moram jaz to vedeti« in »Ali bom jaz
to sploh kdaj potreboval«. Če jim odgovorimo z npr.: »Razumeli boste
kasneje« ali »Ker je ta vsebina v učnem načrtu«, verjetno ne bomo pri
spevali k interesu in motivaciji. V nadaljevanju navajamo nekaj strategij,
ki bodo pomagale učencem pri prepoznavanju vrednosti vsebin: a) učen
ci prepoznajo osebe, ki jih poznajo in ki uporabljajo to znanje doma ali v
službi; b) vsebino povežemo z odmevnimi odkritji znanstvenikov, ki so ta
znanja uporabili za večja odkritja, ki so omogočila tehnološke postopke in
izdelke za vsakodnevno uporabo; c) vprašamo učence, kje bi lahko vsebi
no povezali z lastnimi interesi, kje bi morda oni lahko uporabili to znanje;
d) učencem povemo zgodbo ali anekdoto, zakaj so se znanstveniki posve
tili tej temi, kaj so hoteli doseči, in zgodovinski kontekst, v katerem je to
znanje nastajalo. 3) Prepričanje vsakega učenca, da je lahko uspešen, je bi
stveni del učenja in poučevanja in najbolj zadeva obravnavano temo tega
prispevka. Učenci, ki so vseskozi neuspešni, oblikujejo podobo neuspe
šnega učenca in njihova motivacija za učenje upada. Učitelji ob zavedanju,
da imajo učenci različne ravni kognitivne zmožnosti in torej ne pričaku
jejo od vseh enako, poučujejo z raznolikimi strategijami; personalizira
nim pristopom podpore, specifično in stalno povratno informacijo in ne
nehnim iskanjem učnih priložnosti za opolnomočenje znanja in veščin
vsakega učenca (ibid.).
Univerzalni kurikulum odgovarja na potrebe in učne
zmožnosti vseh učencev
Finci so se leta 2012 odločili, da bodo v celoti prenovili kurikulum, če
prav je bil njihov vzgojno-izobraževalni sistem, sodeč po učnih dosež
kih na mednarodnih raziskavah (npr. PISA), med najboljšimi na svetu.
Razlog za reformo je bil opolnomočiti šolski sistem, da se lahko bolje odzi
va na globalne spremembe, predvsem pa, ker so rezultati OECD (TIMSS)
na ravni osnovnošolskega izobraževanja od leta 2000 dalje kazali pada
joč trend »občutka pripadnosti šoli« in dokaj negativa stališča učencev o
šoli. Oboje je odločilno vplivalo na zasnovo novega kurikuluma, pri kateri
so imeli osrednjo vlogo praktiki (Halinen, 2018). V osrčju prenove je kuri
kul, ki promovira napredek vseh učencev, s tem pa tudi spremembe na po
dročju obsega učne snovi, ocenjevanja, dela za šolo doma in podporo učen
cev z različnimi učnimi izzivi (ibid).
183
McTighe in Willis (2019) navajata tri najpomembnejše dejavnike pouče
vanja: 1) jasnost ciljev pomeni, kaj naj bi učenci vedeli in razumeli, zakaj so
te vsebine pomembne in kako ter s katerimi kriteriji bodo evalvirali dose
žena znanja; 2) prepoznavanje vrednosti vsebin, ki jih poučujemo, je nasle
dnji pomemben faktor, ki vpliva na interes in motivacijo. Vprašanja učen
cev so pogosto v smislu: »Zakaj moram jaz to vedeti« in »Ali bom jaz
to sploh kdaj potreboval«. Če jim odgovorimo z npr.: »Razumeli boste
kasneje« ali »Ker je ta vsebina v učnem načrtu«, verjetno ne bomo pri
spevali k interesu in motivaciji. V nadaljevanju navajamo nekaj strategij,
ki bodo pomagale učencem pri prepoznavanju vrednosti vsebin: a) učen
ci prepoznajo osebe, ki jih poznajo in ki uporabljajo to znanje doma ali v
službi; b) vsebino povežemo z odmevnimi odkritji znanstvenikov, ki so ta
znanja uporabili za večja odkritja, ki so omogočila tehnološke postopke in
izdelke za vsakodnevno uporabo; c) vprašamo učence, kje bi lahko vsebi
no povezali z lastnimi interesi, kje bi morda oni lahko uporabili to znanje;
d) učencem povemo zgodbo ali anekdoto, zakaj so se znanstveniki posve
tili tej temi, kaj so hoteli doseči, in zgodovinski kontekst, v katerem je to
znanje nastajalo. 3) Prepričanje vsakega učenca, da je lahko uspešen, je bi
stveni del učenja in poučevanja in najbolj zadeva obravnavano temo tega
prispevka. Učenci, ki so vseskozi neuspešni, oblikujejo podobo neuspe
šnega učenca in njihova motivacija za učenje upada. Učitelji ob zavedanju,
da imajo učenci različne ravni kognitivne zmožnosti in torej ne pričaku
jejo od vseh enako, poučujejo z raznolikimi strategijami; personalizira
nim pristopom podpore, specifično in stalno povratno informacijo in ne
nehnim iskanjem učnih priložnosti za opolnomočenje znanja in veščin
vsakega učenca (ibid.).
Univerzalni kurikulum odgovarja na potrebe in učne
zmožnosti vseh učencev
Finci so se leta 2012 odločili, da bodo v celoti prenovili kurikulum, če
prav je bil njihov vzgojno-izobraževalni sistem, sodeč po učnih dosež
kih na mednarodnih raziskavah (npr. PISA), med najboljšimi na svetu.
Razlog za reformo je bil opolnomočiti šolski sistem, da se lahko bolje odzi
va na globalne spremembe, predvsem pa, ker so rezultati OECD (TIMSS)
na ravni osnovnošolskega izobraževanja od leta 2000 dalje kazali pada
joč trend »občutka pripadnosti šoli« in dokaj negativa stališča učencev o
šoli. Oboje je odločilno vplivalo na zasnovo novega kurikuluma, pri kateri
so imeli osrednjo vlogo praktiki (Halinen, 2018). V osrčju prenove je kuri
kul, ki promovira napredek vseh učencev, s tem pa tudi spremembe na po
dročju obsega učne snovi, ocenjevanja, dela za šolo doma in podporo učen
cev z različnimi učnimi izzivi (ibid).
183