Page 185 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič

m. rovšek ■ med pravičnostjo, kakovostjo in učnimi dosežki v osnovni šoli

McTighe in Willis (2019) navajata tri najpomembnejše dejavnike pouče­
vanja: 1) jasnost ciljev pomeni, kaj naj bi učenci vedeli in razumeli, zakaj so
te vsebine pomembne in kako ter s katerimi kriteriji bodo evalvirali dose­
žena znanja; 2) prepoznavanje vrednosti vsebin, ki jih poučujemo, je nasle­
dnji pomemben faktor, ki vpliva na interes in motivacijo. Vprašanja učen­
cev so pogosto v smislu: »Zakaj moram jaz to vedeti« in »Ali bom jaz
to sploh kdaj potreboval«. Če jim odgovorimo z npr.: »Razumeli boste
kasneje« ali »Ker je ta vsebina v učnem načrtu«, verjetno ne bomo pri­
spevali k interesu in motivaciji. V nadaljevanju navajamo nekaj strategij,
ki bodo pomagale učencem pri prepoznavanju vrednosti vsebin: a) učen­
ci prepoznajo osebe, ki jih poznajo in ki uporabljajo to znanje doma ali v
službi; b) vsebino povežemo z odmevnimi odkritji znanstvenikov, ki so ta
znanja uporabili za večja odkritja, ki so omogočila tehnološke postopke in
izdelke za vsakodnevno uporabo; c) vprašamo učence, kje bi lahko vsebi­
no povezali z lastnimi interesi, kje bi morda oni lahko uporabili to znanje;
d) učencem povemo zgodbo ali anekdoto, zakaj so se znanstveniki posve­
tili tej temi, kaj so hoteli doseči, in zgodovinski kontekst, v katerem je to
znanje nastajalo. 3) Prepričanje vsakega učenca, da je lahko uspešen, je bi­
stveni del učenja in poučevanja in najbolj zadeva obravnavano temo tega
prispevka. Učenci, ki so vseskozi neuspešni, oblikujejo podobo neuspe­
šnega učenca in njihova motivacija za učenje upada. Učitelji ob zavedanju,
da imajo učenci različne ravni kognitivne zmožnosti in torej ne pričaku­
jejo od vseh enako, poučujejo z raznolikimi strategijami; personalizira­
nim pristopom podpore, specifično in stalno povratno informacijo in ne­
nehnim iskanjem učnih priložnosti za opolnomočenje znanja in veščin
vsakega učenca (ibid.).

Univerzalni kurikulum odgovarja na potrebe in učne
zmožnosti vseh učencev

Finci so se leta 2012 odločili, da bodo v celoti prenovili kurikulum, če­
prav je bil njihov vzgojno-izobraževalni sistem, sodeč po učnih dosež­
kih na mednarodnih raziskavah (npr. PISA), med najboljšimi na svetu.
Razlog za reformo je bil opolnomočiti šolski sistem, da se lahko bolje odzi­
va na globalne spremembe, predvsem pa, ker so rezultati OECD (TIMSS)
na ravni osnovnošolskega izobraževanja od leta 2000 dalje kazali pada­
joč trend »občutka pripadnosti šoli« in dokaj negativa stališča učencev o
šoli. Oboje je odločilno vplivalo na zasnovo novega kurikuluma, pri kateri
so imeli osrednjo vlogo praktiki (Halinen, 2018). V osrčju prenove je kuri­
kul, ki promovira napredek vseh učencev, s tem pa tudi spremembe na po­
dročju obsega učne snovi, ocenjevanja, dela za šolo doma in podporo učen­
cev z različnimi učnimi izzivi (ibid).

183