Page 179 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 179
m. rovšek ■ med pravičnostjo, kakovostjo in učnimi dosežki v osnovni šoli

količin podatkov,9 rangiranje šol,10 nagrade učencem za odličnost, nagra­
de učiteljem11 za odličnost učencev, nagrade šolam za odličnost učiteljev,
določa napredovanje in ponavljanje razreda. Zanimiva so tudi pojasnila
učiteljev,12 da se pogosto odločajo za nenapovedano spraševanje učencev,
da bi zagotavljali sprotno učenje doma. Učitelji si torej prizadevajo prepre­
čevati prakso kampanjskega učenja, ki jo šolski sistem spodbuja s suma­
tivnim ocenjevanjem; morda bi lahko napovedano spraševanje pogoste­
je uporabili kot priložnost za učenje načrtovanja sprotnega učenja doma.

Nagrajevanje učnih dosežkov krepi prepričanje učencev, da na svoje
dosežke ne morejo veliko vplivati (Whitman in Kelleher, 2016). Zato ima
nagrajevanje prizadevanja (angl. effort) učencev dokazano boljše učinke,
saj na učne dosežke lahko neposredno vplivajo s svojo dejavnostjo, višja pa
sta tudi motivacija in odgovornost do učenja (ibid.).

Sumativno ocenjevanje ima še veliko drugih pomanjkljivosti, ki so
povezane z objektivnostjo ocenjevanja učnih dosežkov. Da ocene pri OPP
ne odražajo stvarnih učnih dosežkov, pokaže nekaj domačih raziskav.
Dosežki usmerjenih OPP13 v redni šoli na preizkusih nacionalnega pre­
verjanja znanja in porazdelitev splošnega uspeha v 3. in 4. razredu osnov­
ne šole pokažejo na velik razkorak med internim ocenjevanjem in rezul­
tati, pridobljenimi na nacionalnih preizkusih znanja (Zupanc in Bren,
2010). Precenjenost učnih dosežkov pri internem ocenjevanju pokaže tudi
primerjalna analiza učnih dosežkov na eksternem preverjanju znanja v 6.
in 9. razredu med OPP v redni osnovni šoli (učenci z odločbo o usmeri­
tvi) in njihovimi vrstniki z značilnim razvojem (Košir, 2008). Učenci s
posebnimi potrebami se v drugem triletju pri slovenščini v 41 % uvrščajo
pod 50 % rešenih nalog vsega preizkusa (v vsej populaciji osnovnošolcev
je takih 12 %), v drugem triletju pri slovenščini 67 % otrok s posebni­
mi potrebami ne dosega 50 % rešenih nalog vsega preizkusa (v vsej po­
pulaciji osnovnošolcev je takih 23 %) (ibid.: str. 64–65). Skoraj 66 % stro­
kovnjakov s področja šolstva se strinja, da se učitelji OPP bojijo realno
ocenjevati zato, da jim ne bi očitali, da jih ne sprejemajo; 89,3 % vpra­
šanih pa se strinja s trditvijo, da pozitivne ocene nikakor ne pomeni­
jo, da je otrok v programu uspešen (Jurišič, 2009). Motiv za precenjeno

9 »Učenja na pamet« – učenja postopkov in dejstev pri slovenskih osnovnošolcih je daleč
največ med vsemi vključenimi državami celo pri matematiki (OECD, 2015a).

10 O zakonitosti rangiranja šol, ki je objavljeno na spletni strani https://www.almamater.si/
lestvicasol-osnovnesole-s180 (pridobljeno 31. 7. 2020), odloča Ustavno sodišče RS. Od-
ločitve v juliju 2020 še ni bilo.

11 Napredovanje učiteljev v strokovne nazive na podlagi uspehov učencev na tekmovanjih.
12 Osebna komunikacija – delavnice z učitelji osnovne šole (18 delavnic, 2018–2020).
13 Otroci s posebnimi potrebami z odločbo o usmeritvi v vzgojno-izobraževalni program.

177
   174   175   176   177   178   179   180   181   182   183   184