Page 13 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 13
Branje mladih leta 2009 in leta 2018
ter razlike v branju glede na spol in izobraževalni
program
Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut
Melita Puklek Levpušček, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Dobra bralna pismenost mladih je izjemnega pomena. Ne le, da jim
v prvi vrsti omogoča učinkovito sporazumevanje z drugimi in
osmišljanje ter reševanje problemov v različnih življenjskih situa
cijah, je tudi ključni dejavnik uspešnega pridobivanja informacij, usvajan
ja znanja in uspešnosti na različnih področjih učenja. V dobi digitalizaci
je in ob poplavi informacij, ki so jih mladi v današnjem svetu deležni, je
še toliko bolj pomembno, da imajo dobro razvite bralne spretnosti. To jim
namreč omogoča, da znajo informacije kritično in analitično presoditi ter
oceniti, katere med njimi so kakovostne in uporabne.
V Sloveniji bralno pismenost mladih med drugim spremljamo z raz
iskavo PISA, in sicer od leta 2006 naprej, ko je Slovenija v raziskavi sode
lovala prvič. V primerjavi z matematiko in naravoslovjem, ki ju raziskava
prav tako preverja, se je prav branje v vseh ciklih raziskave pokazalo kot
šibkejše področje. Sicer so slovenski 15-letniki v povprečju OECD v veči
ni ciklov raziskave dosegli nadpovprečne dosežke na preizkusu bralne pi
smenosti PISA, a hkrati poročajo o nizki motivaciji za branje, vseskozi pa
so evidentne tudi precejšnje razlike med spoloma (Šterman Ivančič, 2019).
Zaradi pomembnosti bralne pismenosti mladih in njenih učinkov na raz
lična področja učenja ocenjujeva, da je nizka motivacija za branje mladih
v Sloveniji problem, ki ga kaže dodatno raziskati. Ker je bila bralna pisme
nosti v okviru raziskave PISA kot poudarjeno področje merjenja preverja
na v letih 2009 in 2018, se v članku osredotočava na primerjalno analizo
bralnih aktivnosti mladih in njihove motivacije za branje v teh dveh ciklih
raziskave, pri čemer naju še posebej zanimajo razlike po spolu in srednje
šolskem izobraževalnem programu.
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)11-33 11
izvirni znanstveni članek
ter razlike v branju glede na spol in izobraževalni
program
Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut
Melita Puklek Levpušček, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Dobra bralna pismenost mladih je izjemnega pomena. Ne le, da jim
v prvi vrsti omogoča učinkovito sporazumevanje z drugimi in
osmišljanje ter reševanje problemov v različnih življenjskih situa
cijah, je tudi ključni dejavnik uspešnega pridobivanja informacij, usvajan
ja znanja in uspešnosti na različnih področjih učenja. V dobi digitalizaci
je in ob poplavi informacij, ki so jih mladi v današnjem svetu deležni, je
še toliko bolj pomembno, da imajo dobro razvite bralne spretnosti. To jim
namreč omogoča, da znajo informacije kritično in analitično presoditi ter
oceniti, katere med njimi so kakovostne in uporabne.
V Sloveniji bralno pismenost mladih med drugim spremljamo z raz
iskavo PISA, in sicer od leta 2006 naprej, ko je Slovenija v raziskavi sode
lovala prvič. V primerjavi z matematiko in naravoslovjem, ki ju raziskava
prav tako preverja, se je prav branje v vseh ciklih raziskave pokazalo kot
šibkejše področje. Sicer so slovenski 15-letniki v povprečju OECD v veči
ni ciklov raziskave dosegli nadpovprečne dosežke na preizkusu bralne pi
smenosti PISA, a hkrati poročajo o nizki motivaciji za branje, vseskozi pa
so evidentne tudi precejšnje razlike med spoloma (Šterman Ivančič, 2019).
Zaradi pomembnosti bralne pismenosti mladih in njenih učinkov na raz
lična področja učenja ocenjujeva, da je nizka motivacija za branje mladih
v Sloveniji problem, ki ga kaže dodatno raziskati. Ker je bila bralna pisme
nosti v okviru raziskave PISA kot poudarjeno področje merjenja preverja
na v letih 2009 in 2018, se v članku osredotočava na primerjalno analizo
bralnih aktivnosti mladih in njihove motivacije za branje v teh dveh ciklih
raziskave, pri čemer naju še posebej zanimajo razlike po spolu in srednje
šolskem izobraževalnem programu.
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)11-33 11
izvirni znanstveni članek
