Page 174 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 174
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
spominja na ureditev ocenjevanja in napredovanja v šoli, ker oboje temelji
na razvrščanju glede na kognitivne značilnosti učencev.
Pregovorna preobremenjenost, zadovoljstvo v šoli
in motivacija
Tema o preobremenjenosti, s tem povezanim stresom ter počutju učencev
v slovenski osnovni šoli je predmet pogostih razprav tako v laični kot stro
kovni javnosti (Musek Lešnik, 2011: str. 131–151). Zapisali smo že, da imajo
vzroki za neuspešnost šolanja nekaterih skupin OPP v redni šoli (kar vodi
v stigmatizacijo in/ali segregacijo) in motivacija za učenje, preobremenje
nost ter odnos učencev do šole isto osnovo, kar bomo pojasnjevali v nada
ljevanju. V nadaljevanju predstavljamo nekaj raziskav. Te kažejo poveza
nost s stresom8 in odnosom med učenci in šolo, večinoma pa raziskujejo
vzroke, ki povzročajo stres ali odklonilni odnos do šole. Predpostavljamo,
da so te kategorije tesno povezane tudi z motivacijo za učenje ter s šol
skim okoljem, ki se bo zmožno odzivati na različnost učencev. Primerjava
med raziskavami, pa tudi raziskave same, imajo mnoge omejitve, saj so
nekatere domače, druge mednarodne, izvedene v različnem obdobju in
z različno metodologijo. Koristile nam bodo predvsem za prepoznavanje
simptomov, vzrokov in posledic, kar bomo poskušali povezati v smiselne
zaključke.
Raziskava o obremenjenosti učenk in učencev«, ki so jo izvedli v Zavodu
RS za šolstvo (ZRSŠ, 2019) med šestošolci in osmošolci, med drugim
pokaže, da znotraj podlestvice Pouk in delo za šolo dejavnika ocenjevanje
in veliko število predmetov na dan predstavljata najmočnejši vir stresa.
Ocenjevanje doživlja kot precej ali močno obremenjujoče 63,9 % učencev, veliko
število predmetov na dan z najvišjima ocenama stresnosti ocenjuje 48,5
% osnovnošolcev. Stres, ki ga doživljajo učenci po lastni oceni, v poveza-
vi z zgoraj omenjenima dejavnikoma, je pomembno višji od stresa, ki je
povezan z dejavnostmi izven pouka, pričakovanji staršev in odnosi v šoli
(ibid.).
Izsledki mednarodne raziskave HBSC »Z zdravjem povezana
vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji« (HBSC, 2018)
pokažejo, da je šola všeč manj kot četrtini slovenskih učencev, starih 11,
13, 15 in 17 let (23,5 %), v letu 2014 pa je ista raziskava pokazala, da je
takih učencev več, 30,4 %, ter da je bila v letu 2018 več kot polovica (52,3
%) učencev obremenjena z delom za šolo. V letu 2014 je bilo takih učencev
8 Spodaj omenjene raziskave stres opredeljujejo kot odziv na neposredne zavestne izkušnje,
lahko pa ga določimo tudi ali pa zgolj z dolgotrajnimi odzivi na procese, ki potekajo, ne da
bi se tega zavedali.
172
spominja na ureditev ocenjevanja in napredovanja v šoli, ker oboje temelji
na razvrščanju glede na kognitivne značilnosti učencev.
Pregovorna preobremenjenost, zadovoljstvo v šoli
in motivacija
Tema o preobremenjenosti, s tem povezanim stresom ter počutju učencev
v slovenski osnovni šoli je predmet pogostih razprav tako v laični kot stro
kovni javnosti (Musek Lešnik, 2011: str. 131–151). Zapisali smo že, da imajo
vzroki za neuspešnost šolanja nekaterih skupin OPP v redni šoli (kar vodi
v stigmatizacijo in/ali segregacijo) in motivacija za učenje, preobremenje
nost ter odnos učencev do šole isto osnovo, kar bomo pojasnjevali v nada
ljevanju. V nadaljevanju predstavljamo nekaj raziskav. Te kažejo poveza
nost s stresom8 in odnosom med učenci in šolo, večinoma pa raziskujejo
vzroke, ki povzročajo stres ali odklonilni odnos do šole. Predpostavljamo,
da so te kategorije tesno povezane tudi z motivacijo za učenje ter s šol
skim okoljem, ki se bo zmožno odzivati na različnost učencev. Primerjava
med raziskavami, pa tudi raziskave same, imajo mnoge omejitve, saj so
nekatere domače, druge mednarodne, izvedene v različnem obdobju in
z različno metodologijo. Koristile nam bodo predvsem za prepoznavanje
simptomov, vzrokov in posledic, kar bomo poskušali povezati v smiselne
zaključke.
Raziskava o obremenjenosti učenk in učencev«, ki so jo izvedli v Zavodu
RS za šolstvo (ZRSŠ, 2019) med šestošolci in osmošolci, med drugim
pokaže, da znotraj podlestvice Pouk in delo za šolo dejavnika ocenjevanje
in veliko število predmetov na dan predstavljata najmočnejši vir stresa.
Ocenjevanje doživlja kot precej ali močno obremenjujoče 63,9 % učencev, veliko
število predmetov na dan z najvišjima ocenama stresnosti ocenjuje 48,5
% osnovnošolcev. Stres, ki ga doživljajo učenci po lastni oceni, v poveza-
vi z zgoraj omenjenima dejavnikoma, je pomembno višji od stresa, ki je
povezan z dejavnostmi izven pouka, pričakovanji staršev in odnosi v šoli
(ibid.).
Izsledki mednarodne raziskave HBSC »Z zdravjem povezana
vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji« (HBSC, 2018)
pokažejo, da je šola všeč manj kot četrtini slovenskih učencev, starih 11,
13, 15 in 17 let (23,5 %), v letu 2014 pa je ista raziskava pokazala, da je
takih učencev več, 30,4 %, ter da je bila v letu 2018 več kot polovica (52,3
%) učencev obremenjena z delom za šolo. V letu 2014 je bilo takih učencev
8 Spodaj omenjene raziskave stres opredeljujejo kot odziv na neposredne zavestne izkušnje,
lahko pa ga določimo tudi ali pa zgolj z dolgotrajnimi odzivi na procese, ki potekajo, ne da
bi se tega zavedali.
172
