Page 173 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 173
m. rovšek ■ med pravičnostjo, kakovostjo in učnimi dosežki v osnovni šoli
Različni programi za različne učence, isti standardi
za (skoraj) vse učence
Koncept vzgojno-izobraževalnih programov, ki je v uporabi, se je obliko
val hkrati z odpiranjem specializiranih šol ali oddelkov pri šolah ob kon
cu 19. in začetku na 20. stoletja (Marovt, 2011).
Poleg rednega osnovnošolskega programa poznamo v Sloveniji še 13
drugih javno veljavnih osnovnošolskih vzgojno-izobraževalnih progra
mov. Le dva programa, če ne upoštevamo programov za dvojezično šolo
– Program 9-letne osnovne šole in Program s prilagojenim izvajanjem
in dodatno strokovno pomočjo, izvajamo v redni osnovni šoli. Vse osta
le (prilagojene) programe izvajamo v ločenih oblikah izobraževanja – v
osnovnih šolah s prilagojenim programom,6 v zavodih za vzgojo in izobra
ževanje otrok s posebnimi potrebami in socialnovarstvenih zavodih. Prva
značilnost tega koncepta je, da ima vsaka skupina otrok s posebnimi po
trebami (OPP) »svoj« program, praviloma v specializiranih šolah. Druga
značilnost take ureditve je, da imajo programi že sami po sebi »vgrajeno«
raven standardov. Tako se nekateri programi z »enakovrednim« izobraz
benim standardom, nekateri z »nižjim« izobrazbenim standardom, dva
posebna programa vzgoje in izobraževanja pa sta celo brez opredeljenih
standardov znanj. Čeprav se zdi, da več programov omogoča večje prila
gajanje vsebin in ciljev posameznim skupinam OPP, ima taka zasnova po
našem mnenju vrsto pomanjkljivosti in je v nasprotju s koncepti šole za
različnost; veliko heterogenost po zmožnostih posamezne skupine OPP
uokvirjamo v zanje vnaprej določen program – učenci se naj bi prilagaja
li zahtevam programa, ne glede na njihove stvarne vzgojno-izobraževalne
potrebe in zmožnosti. Drugi razlog zadeva raven standardov; pričakovani
učni dosežki posameznih skupin OPP so torej vnaprej sistemsko uokvir
jeni s samim programom, in tako ne odgovarjajo na raznolikost učencev,
ki se odraža v različnih zmožnostih za učenje ali v sopojavnosti več mo
tenj. Taka ureditev programov posredno vzdržuje sistem dveh vzporednih
korpusov šol, rednih in specializiranih, saj redne šole ne izvajajo prilago
jenih programov, ter tako vzdržuje koncept segregacije učencev na podla
gi njihovih telesnih in kognitivnih zmožnosti.7 Zasnova programov nas
6 In redne šole, ki imajo priključene oddelke prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim
standardom in posebnega programa, vendar programa izvajajo ločeno v ločenih razredih.
7 Konvencija o pravicah invalidov (2007), ki jo je Slovenija podpisala leta 2008, priznava prav-
ico vseh učencev do vključujočega izobraževalnega sistema brez diskriminacije. Uradne
razlage konvencije ni. Skladno s smernicami Evropske agencije za izobraževanje oseb s
posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje pomeni vključujoče izobraževanje
pravico do pouka v šoli, pojem »brez diskriminacije« pa, da se šolajo z vrstniki ne glede na
lastne kognitivne in telesne zmožnosti.
171
Različni programi za različne učence, isti standardi
za (skoraj) vse učence
Koncept vzgojno-izobraževalnih programov, ki je v uporabi, se je obliko
val hkrati z odpiranjem specializiranih šol ali oddelkov pri šolah ob kon
cu 19. in začetku na 20. stoletja (Marovt, 2011).
Poleg rednega osnovnošolskega programa poznamo v Sloveniji še 13
drugih javno veljavnih osnovnošolskih vzgojno-izobraževalnih progra
mov. Le dva programa, če ne upoštevamo programov za dvojezično šolo
– Program 9-letne osnovne šole in Program s prilagojenim izvajanjem
in dodatno strokovno pomočjo, izvajamo v redni osnovni šoli. Vse osta
le (prilagojene) programe izvajamo v ločenih oblikah izobraževanja – v
osnovnih šolah s prilagojenim programom,6 v zavodih za vzgojo in izobra
ževanje otrok s posebnimi potrebami in socialnovarstvenih zavodih. Prva
značilnost tega koncepta je, da ima vsaka skupina otrok s posebnimi po
trebami (OPP) »svoj« program, praviloma v specializiranih šolah. Druga
značilnost take ureditve je, da imajo programi že sami po sebi »vgrajeno«
raven standardov. Tako se nekateri programi z »enakovrednim« izobraz
benim standardom, nekateri z »nižjim« izobrazbenim standardom, dva
posebna programa vzgoje in izobraževanja pa sta celo brez opredeljenih
standardov znanj. Čeprav se zdi, da več programov omogoča večje prila
gajanje vsebin in ciljev posameznim skupinam OPP, ima taka zasnova po
našem mnenju vrsto pomanjkljivosti in je v nasprotju s koncepti šole za
različnost; veliko heterogenost po zmožnostih posamezne skupine OPP
uokvirjamo v zanje vnaprej določen program – učenci se naj bi prilagaja
li zahtevam programa, ne glede na njihove stvarne vzgojno-izobraževalne
potrebe in zmožnosti. Drugi razlog zadeva raven standardov; pričakovani
učni dosežki posameznih skupin OPP so torej vnaprej sistemsko uokvir
jeni s samim programom, in tako ne odgovarjajo na raznolikost učencev,
ki se odraža v različnih zmožnostih za učenje ali v sopojavnosti več mo
tenj. Taka ureditev programov posredno vzdržuje sistem dveh vzporednih
korpusov šol, rednih in specializiranih, saj redne šole ne izvajajo prilago
jenih programov, ter tako vzdržuje koncept segregacije učencev na podla
gi njihovih telesnih in kognitivnih zmožnosti.7 Zasnova programov nas
6 In redne šole, ki imajo priključene oddelke prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim
standardom in posebnega programa, vendar programa izvajajo ločeno v ločenih razredih.
7 Konvencija o pravicah invalidov (2007), ki jo je Slovenija podpisala leta 2008, priznava prav-
ico vseh učencev do vključujočega izobraževalnega sistema brez diskriminacije. Uradne
razlage konvencije ni. Skladno s smernicami Evropske agencije za izobraževanje oseb s
posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje pomeni vključujoče izobraževanje
pravico do pouka v šoli, pojem »brez diskriminacije« pa, da se šolajo z vrstniki ne glede na
lastne kognitivne in telesne zmožnosti.
171
