Page 170 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 170
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
posodabljati. Spremembe morajo biti smiselne, utemeljene, preizkušene,
da delujejo.
Kakšna je danes vzgojna in kakšna izobraževalna funkcija šole?
Zakaj gredo danes učenci radi v šolo predvsem zaradi socialnih vezi z vr
stniki? Je res, da učenci premalo razmišljajo o vsebini, ki jo obravnavajo,
ne sprašujejo in jim snov ni zanimiva? Ima slovenska šola res velike teža
ve s pravičnostjo in segregacijo? Poglejmo stanje nekoliko bolj od blizu.
Razširitev koncepta pravičnosti
Če je kakovost osnovana na odločanju, ki je podprto z dokazi, in pove
zana z vprašanji, kaj v šolstvu deluje in zakaj (Cankar et al., 2017), zahte
va opredelitev pravičnosti (angl. equity) širši premislek; doslej uporablje
na opredelitev pravičnosti, ki pomeni majhne razlike v učnih dosežkih
med spoloma, socio-ekonomskem statusu1 (SES) ter narodnostni in etnič
ni pripadnosti (Zupanc idr., 2017: str. 26), je po našem mnenju preozka.
Vseh značilnosti učencev in značilnosti vsakega posebej namreč ne mo
remo opisati le s kategorijami spola, SES-a ali narodnostne pripadnosti,
zato predpostavljamo, da tudi pravičnosti ne moremo oslanjati zgolj na
primerjavi slednjih kategorij z učnimi dosežki učencev. Na učne dosežke
vplivajo tudi mnogi drugi dejavniki – med njimi najbolj kognitivne zmo
žnosti za doseganje enotnih in predpisanih ciljev ter standardov znanj, na
osnovi katerih se meri učenčev uspeh, napredovanje, v postopkih usmer
janja otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: OPP) pa so interni
učni dosežki eden izmed kriterijev za določanje vzgojno-izobraževalne
ga programa (in torej tudi izločanja iz rednega vzgojno-izobraževalnega
sistema). Zdi se, da je bila ta dimenzija (ne)pravičnosti, to je diskrimina
cija učencev na osnovi kognitivnih zmožnosti, v razpravah o spremem
bah šolskega sistema v preteklosti in danes odrinjena oziroma obrav
navana le v kontekstu učnih dosežkov. Današnja slovenska šola je torej
osnovana na kategoriziranju učencev (lestvica ocen od 1 do 5) na osnovi
učnih dosežkov, ti pa so najbolj odvisni od kognitivnih zmožnosti, moti
vacije in podpore doma, torej od dejavnikov, na katere učenec sam najpo
gosteje nima zadostnega vpliva. O tem se verjetno ne sprašujemo dovolj.
Morda zato, ker je tak pristop tradicionalen in se zdi sam po sebi ume
ven. Pa je nujno zasnovana na ta način? Ni naključje, da praksa usmerja
nja otrok s posebnimi potrebami na podlagi Zakona o usmerjanju otrok
1 SES je izračunan iz več kazalnikov: izobrazba in poklic staršev, predmeti v gospodinjst-
vu, ki so mera premožnosti, doma dostopna sredstva za izobraževanje (število knjig in
računalnikov, dostop do interneta ipd.) (Zupanc idr., 2017: str. 26).
168
posodabljati. Spremembe morajo biti smiselne, utemeljene, preizkušene,
da delujejo.
Kakšna je danes vzgojna in kakšna izobraževalna funkcija šole?
Zakaj gredo danes učenci radi v šolo predvsem zaradi socialnih vezi z vr
stniki? Je res, da učenci premalo razmišljajo o vsebini, ki jo obravnavajo,
ne sprašujejo in jim snov ni zanimiva? Ima slovenska šola res velike teža
ve s pravičnostjo in segregacijo? Poglejmo stanje nekoliko bolj od blizu.
Razširitev koncepta pravičnosti
Če je kakovost osnovana na odločanju, ki je podprto z dokazi, in pove
zana z vprašanji, kaj v šolstvu deluje in zakaj (Cankar et al., 2017), zahte
va opredelitev pravičnosti (angl. equity) širši premislek; doslej uporablje
na opredelitev pravičnosti, ki pomeni majhne razlike v učnih dosežkih
med spoloma, socio-ekonomskem statusu1 (SES) ter narodnostni in etnič
ni pripadnosti (Zupanc idr., 2017: str. 26), je po našem mnenju preozka.
Vseh značilnosti učencev in značilnosti vsakega posebej namreč ne mo
remo opisati le s kategorijami spola, SES-a ali narodnostne pripadnosti,
zato predpostavljamo, da tudi pravičnosti ne moremo oslanjati zgolj na
primerjavi slednjih kategorij z učnimi dosežki učencev. Na učne dosežke
vplivajo tudi mnogi drugi dejavniki – med njimi najbolj kognitivne zmo
žnosti za doseganje enotnih in predpisanih ciljev ter standardov znanj, na
osnovi katerih se meri učenčev uspeh, napredovanje, v postopkih usmer
janja otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: OPP) pa so interni
učni dosežki eden izmed kriterijev za določanje vzgojno-izobraževalne
ga programa (in torej tudi izločanja iz rednega vzgojno-izobraževalnega
sistema). Zdi se, da je bila ta dimenzija (ne)pravičnosti, to je diskrimina
cija učencev na osnovi kognitivnih zmožnosti, v razpravah o spremem
bah šolskega sistema v preteklosti in danes odrinjena oziroma obrav
navana le v kontekstu učnih dosežkov. Današnja slovenska šola je torej
osnovana na kategoriziranju učencev (lestvica ocen od 1 do 5) na osnovi
učnih dosežkov, ti pa so najbolj odvisni od kognitivnih zmožnosti, moti
vacije in podpore doma, torej od dejavnikov, na katere učenec sam najpo
gosteje nima zadostnega vpliva. O tem se verjetno ne sprašujemo dovolj.
Morda zato, ker je tak pristop tradicionalen in se zdi sam po sebi ume
ven. Pa je nujno zasnovana na ta način? Ni naključje, da praksa usmerja
nja otrok s posebnimi potrebami na podlagi Zakona o usmerjanju otrok
1 SES je izračunan iz več kazalnikov: izobrazba in poklic staršev, predmeti v gospodinjst-
vu, ki so mera premožnosti, doma dostopna sredstva za izobraževanje (število knjig in
računalnikov, dostop do interneta ipd.) (Zupanc idr., 2017: str. 26).
168
