Page 169 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 169
pravičnostjo, kakovostjo in učnimi dosežki
v osnovni šoli
Matej Rovšek, Center Janeza Levca Ljubljana
Kaj pričakujemo od osnovne šole (v nadaljevanju: šola)? Kakovost, ki
je povezana z dobrimi učnimi dosežki, visoko motivacijo za učenje
in procesom, v katerem bomo vzgajali odgovornega in razmišljujo
čega učenca. Pričakujemo tudi, da se šola odziva na različnost učencev, kar
je povezano s pravičnostjo šolskega sistema.
Šola je lahko le primerna, sociologi so že davno utemeljili, da ideal
ne šole v praksi ni; najboljše in edino smiselne šole ni – vzpostaviti mo
ramo »distanco do individualnih predstav o »najboljši, pravi vzgoji«
(Gaber, 2010: str. 12). Da mnogi, tudi laiki, izražajo svojo predstavo o tem,
kakšno šolo hočemo, je v Sloveniji vsakdanjik tudi zato, ker manjkajo ja
sne smernice razvoja šolstva. V tem prispevku ne bomo govorili o tem, ka
kšno šolo hočemo, temveč o tem, kakšna šola bi naj najbolje odgovarja
la na različnost učencev, torej omogočila napredovanje vseh učencev, brez
segregacije in diskriminacije glede na učne zmožnosti. Na osnovi usme
ritev Evropske agencije za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in
inkluzivnega izobraževanja (EASNIE, 2014), mednarodnih in domačih
raziskav v povezavi s sodobnimi pristopi k poučevanju, kot jih promovira
kognitivna znanost, ter spoznanj iz prakse si upamo trditi, da so nekate
ri koncepti, po katerih deluje slovenski osnovnošolski sistem, že zastareli
ali pa so bili napačni že, ko so nastali. Seveda je katerokoli šolstvo na sve
tu, ne samo slovensko, neobhodno zaznamovano z zastaranimi koncep
ti. Šolstvo nosi pečat cele vrste generacij človeštva, vsaka ga je oblikovala
glede na zgodovino, religijo, dognanja znanosti in kulturni »zeitgeist«.
Na isti osnovi ga je dolžna spreminjati tudi današnja generacija. Šola
mora biti zapisana času, prostoru in vrednotam (ibid.), zato smo jo dolžni
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)167-189 167
strokovni članek
v osnovni šoli
Matej Rovšek, Center Janeza Levca Ljubljana
Kaj pričakujemo od osnovne šole (v nadaljevanju: šola)? Kakovost, ki
je povezana z dobrimi učnimi dosežki, visoko motivacijo za učenje
in procesom, v katerem bomo vzgajali odgovornega in razmišljujo
čega učenca. Pričakujemo tudi, da se šola odziva na različnost učencev, kar
je povezano s pravičnostjo šolskega sistema.
Šola je lahko le primerna, sociologi so že davno utemeljili, da ideal
ne šole v praksi ni; najboljše in edino smiselne šole ni – vzpostaviti mo
ramo »distanco do individualnih predstav o »najboljši, pravi vzgoji«
(Gaber, 2010: str. 12). Da mnogi, tudi laiki, izražajo svojo predstavo o tem,
kakšno šolo hočemo, je v Sloveniji vsakdanjik tudi zato, ker manjkajo ja
sne smernice razvoja šolstva. V tem prispevku ne bomo govorili o tem, ka
kšno šolo hočemo, temveč o tem, kakšna šola bi naj najbolje odgovarja
la na različnost učencev, torej omogočila napredovanje vseh učencev, brez
segregacije in diskriminacije glede na učne zmožnosti. Na osnovi usme
ritev Evropske agencije za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in
inkluzivnega izobraževanja (EASNIE, 2014), mednarodnih in domačih
raziskav v povezavi s sodobnimi pristopi k poučevanju, kot jih promovira
kognitivna znanost, ter spoznanj iz prakse si upamo trditi, da so nekate
ri koncepti, po katerih deluje slovenski osnovnošolski sistem, že zastareli
ali pa so bili napačni že, ko so nastali. Seveda je katerokoli šolstvo na sve
tu, ne samo slovensko, neobhodno zaznamovano z zastaranimi koncep
ti. Šolstvo nosi pečat cele vrste generacij človeštva, vsaka ga je oblikovala
glede na zgodovino, religijo, dognanja znanosti in kulturni »zeitgeist«.
Na isti osnovi ga je dolžna spreminjati tudi današnja generacija. Šola
mora biti zapisana času, prostoru in vrednotam (ibid.), zato smo jo dolžni
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)167-189 167
strokovni članek
