Page 11 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 11
klaudija šterman ivančič ■ bralna (ne)pismenost in raziskava pisa
pa, da z odgovarjanjem na vprašanja, katere spremembe so potrebne, da
bomo šolo približali potrebam učencev s posebnimi potrebami, pridemo
do spoznanj, da so rešitve pravzaprav univerzalne: Kar je dobro zanje, je
dobro za vse učence v šoli, ne glede na njihove kognitivne in telesne zmož
nosti. Ob tem izpostavi problematiko današnjih učnih načrtov, standar
dov znanja, sistema preverjanja znanja, učne motivacije, domačih nalog in
sistema usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Zaključuje, da je sodob
na šola v omenjenih sestavinah ovirana na poti k šoli za različnost – šoli,
ki bo podprla različne učence, ne glede na njihove učne dosežke, SES in
druge značilnosti.
V zadnjem prispevku Opismenjevanje otrok s slepoto Aksinja
Kermauner izpostavi problematiko razvoja bralne pismenosti pri otrocih
s slepoto. Poudarja, da opismenjevanje otrok s slepoto zaradi uporabe bra
jice poteka drugače kot pri videčih sovrstnikih, zato je pomembno, poleg
razvoja besedišča, orientacije in koordinacije z načrtovanimi vajami, tudi
razvijanje taktilnih spretnosti. Zaključuje, da je le ob sistematičnih tipnih
spodbudah, prilagojenih materialih, sistematičnem delu in čim zgodnej
ši celostni obravnavi otrok s slepoto mogoče, da bodo ti tudi na področju
bralne pismenosti dosegli svoje videče vrstnike .
Številko zaključujemo s tremi recenzijami. Prva je recenzija
monografije z naslovom Understanding PISA’s Attractiveness: Critical
Analyses in Comparative Policy Studies, kjer Nika Šušteršič izpostavi, da
se monografija ukvarja predvsem z vprašanjem privlačnosti PISE za nacio
nalne oblikovalce politik, pri čemer prispevki v veliki meri izhajajo iz ana
liz medijskih diskurzov in nacionalnih političnih dokumentov. V mono
grafiji so predstavljene analize odzivov na rezultate PISA v državah, ki na
preizkusu PISA dosegajo povprečne ali podpovprečne rezultate, in odzi
vov v državah, ki na omenjenem preizkusu dosegajo najvišje rezultate. Pri
tem se skozi celotno delo izpostavlja pomen referenčnih družb ter projekcij
(tudi avtoprojekcij) pri oblikovanju nacionalnih izobraževalnih politik.
Sledi recenzija monografije z naslovom Reading Achievement
and Motivation in Boys and Girls - Field Studies and Methodological
Approaches. V njej Gašper Cankar poudari, da monografija predstavlja ce
lovit pregled področja teorije motivacije za branje in bralne dosežke, v njej
pa so predstavljena tako teoretska izhodišča kot tudi konkretne raziskave
in meta študije. V knjigi se različni avtorji spoprimejo z vprašanjem raz
lik med spoloma in zgodovinskim razvojem pojmovanja omenjenih raz
lik. Del monografije je posvečen tudi okoljskim dejavnikom, ki vplivajo
na motivacijo učencev za branje, poudarjen pa je tudi pomen vpliva neena
kosti na motivacijo za branje in bralne dosežke. Avtor recenzije zaključi,
da nas monografija uči, da bi moral biti eden glavnih ciljev šolanja ravno
9
pa, da z odgovarjanjem na vprašanja, katere spremembe so potrebne, da
bomo šolo približali potrebam učencev s posebnimi potrebami, pridemo
do spoznanj, da so rešitve pravzaprav univerzalne: Kar je dobro zanje, je
dobro za vse učence v šoli, ne glede na njihove kognitivne in telesne zmož
nosti. Ob tem izpostavi problematiko današnjih učnih načrtov, standar
dov znanja, sistema preverjanja znanja, učne motivacije, domačih nalog in
sistema usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Zaključuje, da je sodob
na šola v omenjenih sestavinah ovirana na poti k šoli za različnost – šoli,
ki bo podprla različne učence, ne glede na njihove učne dosežke, SES in
druge značilnosti.
V zadnjem prispevku Opismenjevanje otrok s slepoto Aksinja
Kermauner izpostavi problematiko razvoja bralne pismenosti pri otrocih
s slepoto. Poudarja, da opismenjevanje otrok s slepoto zaradi uporabe bra
jice poteka drugače kot pri videčih sovrstnikih, zato je pomembno, poleg
razvoja besedišča, orientacije in koordinacije z načrtovanimi vajami, tudi
razvijanje taktilnih spretnosti. Zaključuje, da je le ob sistematičnih tipnih
spodbudah, prilagojenih materialih, sistematičnem delu in čim zgodnej
ši celostni obravnavi otrok s slepoto mogoče, da bodo ti tudi na področju
bralne pismenosti dosegli svoje videče vrstnike .
Številko zaključujemo s tremi recenzijami. Prva je recenzija
monografije z naslovom Understanding PISA’s Attractiveness: Critical
Analyses in Comparative Policy Studies, kjer Nika Šušteršič izpostavi, da
se monografija ukvarja predvsem z vprašanjem privlačnosti PISE za nacio
nalne oblikovalce politik, pri čemer prispevki v veliki meri izhajajo iz ana
liz medijskih diskurzov in nacionalnih političnih dokumentov. V mono
grafiji so predstavljene analize odzivov na rezultate PISA v državah, ki na
preizkusu PISA dosegajo povprečne ali podpovprečne rezultate, in odzi
vov v državah, ki na omenjenem preizkusu dosegajo najvišje rezultate. Pri
tem se skozi celotno delo izpostavlja pomen referenčnih družb ter projekcij
(tudi avtoprojekcij) pri oblikovanju nacionalnih izobraževalnih politik.
Sledi recenzija monografije z naslovom Reading Achievement
and Motivation in Boys and Girls - Field Studies and Methodological
Approaches. V njej Gašper Cankar poudari, da monografija predstavlja ce
lovit pregled področja teorije motivacije za branje in bralne dosežke, v njej
pa so predstavljena tako teoretska izhodišča kot tudi konkretne raziskave
in meta študije. V knjigi se različni avtorji spoprimejo z vprašanjem raz
lik med spoloma in zgodovinskim razvojem pojmovanja omenjenih raz
lik. Del monografije je posvečen tudi okoljskim dejavnikom, ki vplivajo
na motivacijo učencev za branje, poudarjen pa je tudi pomen vpliva neena
kosti na motivacijo za branje in bralne dosežke. Avtor recenzije zaključi,
da nas monografija uči, da bi moral biti eden glavnih ciljev šolanja ravno
9
