Page 12 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 12
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
motiviranje vseh učencev za branje, pri čemer moramo upoštevati, da se
učenci učijo na različne načine in tako en sam pristop ne deluje za vse. S
primerno diferenciacijo pa lahko napredujejo vsi.
V zadnji recenziji Urška Koritnik ocenjuje monografijo PISA and
Global Education Policy – Understanding Finland’s Success and Influence.
Izpostavi mnenje avtorice monografije, ki pravi, da raziskava PISA ni le pri
dobivanje podatkov o uspešnosti izobraževalnih sistemov in razvrščanje
držav, ampak se vpliv raziskave širi tudi na politično polje in v gospodar
stvo. Kot primer je posebej izpostavljena Finska, in sicer monografija zaje
ma podrobnejši opis finske zgodovine, finskega izobraževalnega sistema,
raziskave PISA ter problematike prenosa javnih politik. V monografiji
različni strokovnjaki predstavijo svoje poglede na raziskavo PISA, izobra
ževalne sisteme in prenose idej iz finskega izobraževalnega sistema v druge
države. Avtorica recenzije zaključi, da monografija prinaša nove razsežno
sti politološkega znanja, predvsem pa pripomore k drugačnemu pogledu
na vsakodnevna dogajanja ter razvoj sveta v globalnem pomenu.
Prispevki, zbrani v tej tematski številki, torej naslavljajo področje
bralne pismenosti z različnih vidikov. S svojimi izsledki želijo pripomo
či k ozaveščanju o pomembnosti tistih elementov vzgojno-izobraževalne
ga procesa in izobraževalnega sistema kot celote, ki lahko pomembno pri
spevajo k dvigu zanimanja za branje in posledično krepitve splošne bralne
kulture slovenskih učencev učenk. Slednje je z vidika spodbujanja oseb
nostnega razvoja učencev in učenk, njihove socialne vključenosti v skup
nost in omogočanja procesa vseživljenjskega učenja ključnega pomena
(Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030,
2019).
Literatura
Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030.
(2019) Spletna stran: https://www.gov.si/novice/2020-01-15-nacional-
na-strategija-za-razvoj-bralne-pismenosti-za-obdobje-2019-2030/ (pri-
dobljeno 1. 8. 2020).
Šterman Ivančič, K. (2019) PISA 2018: Nacionalno poročilo s primeri nalog iz
branja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Šterman Ivančič, K. in Štremfel, U. (2020) Assessment policy and practice
of Slovenia. V Harju-Luukkainen, H., Mcelvany, N., in Stang, J. (ur.).
Monitoring student achievement in the 21st century: European policy
perspectives and assessment strategies. Cham: Springer.
10
motiviranje vseh učencev za branje, pri čemer moramo upoštevati, da se
učenci učijo na različne načine in tako en sam pristop ne deluje za vse. S
primerno diferenciacijo pa lahko napredujejo vsi.
V zadnji recenziji Urška Koritnik ocenjuje monografijo PISA and
Global Education Policy – Understanding Finland’s Success and Influence.
Izpostavi mnenje avtorice monografije, ki pravi, da raziskava PISA ni le pri
dobivanje podatkov o uspešnosti izobraževalnih sistemov in razvrščanje
držav, ampak se vpliv raziskave širi tudi na politično polje in v gospodar
stvo. Kot primer je posebej izpostavljena Finska, in sicer monografija zaje
ma podrobnejši opis finske zgodovine, finskega izobraževalnega sistema,
raziskave PISA ter problematike prenosa javnih politik. V monografiji
različni strokovnjaki predstavijo svoje poglede na raziskavo PISA, izobra
ževalne sisteme in prenose idej iz finskega izobraževalnega sistema v druge
države. Avtorica recenzije zaključi, da monografija prinaša nove razsežno
sti politološkega znanja, predvsem pa pripomore k drugačnemu pogledu
na vsakodnevna dogajanja ter razvoj sveta v globalnem pomenu.
Prispevki, zbrani v tej tematski številki, torej naslavljajo področje
bralne pismenosti z različnih vidikov. S svojimi izsledki želijo pripomo
či k ozaveščanju o pomembnosti tistih elementov vzgojno-izobraževalne
ga procesa in izobraževalnega sistema kot celote, ki lahko pomembno pri
spevajo k dvigu zanimanja za branje in posledično krepitve splošne bralne
kulture slovenskih učencev učenk. Slednje je z vidika spodbujanja oseb
nostnega razvoja učencev in učenk, njihove socialne vključenosti v skup
nost in omogočanja procesa vseživljenjskega učenja ključnega pomena
(Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030,
2019).
Literatura
Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030.
(2019) Spletna stran: https://www.gov.si/novice/2020-01-15-nacional-
na-strategija-za-razvoj-bralne-pismenosti-za-obdobje-2019-2030/ (pri-
dobljeno 1. 8. 2020).
Šterman Ivančič, K. (2019) PISA 2018: Nacionalno poročilo s primeri nalog iz
branja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Šterman Ivančič, K. in Štremfel, U. (2020) Assessment policy and practice
of Slovenia. V Harju-Luukkainen, H., Mcelvany, N., in Stang, J. (ur.).
Monitoring student achievement in the 21st century: European policy
perspectives and assessment strategies. Cham: Springer.
10
