Page 152 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 152
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Nejasnost v pojmu družbene skupine in družbene neenakosti
Družbena stvarnost, zapiše Bourdieu (2003: str. 81) je »celota nevidnih
razmerij, ta pa vzpostavijo prostor položajev, ki so drug drugemu zunanji,
ki se določajo drugi glede na druge glede na bližino, sosedstvo in glede na
oddaljenost, a tudi glede na relativni položaj«. Obstajata torej družbena
struktura in v njej (strukturna) neenakost – da bi mogli o tem razmerju
neenakosti govoriti in ga empirično preverjati, moramo najprej objektivi
rati položaje družbenih skupin. Še drugače: družbene skupine ne obstajajo
v »družbeni realnosti« (ibid.: str. 85), ampak jih je treba »narediti«, da bi
lahko primerjali njihove raznolike položaje v kompleksni družbeni struk
turi. Da bi mogli torej karkoli povedati o neenakosti, moramo »narediti«
entitete, med katerimi neenakost »obstaja« in je delujoča/učinkujoča. A to
delo konstrukcije skupin ima nepredvidene učinke: najprej, med avtorji se
pojavljajo velike razlike v tem, kako se »skupinjenja« lotijo – odvisno od
disciplinarnega zaledja (sociologi vztrajajo pri »družbenih razredih«, di
scipline, ki so bližje naravoslovju, pa preferirajo »dohodkovne percentile
populacije« ali »socialno-ekonomski indeks«) in zgodovinskega obdobja
(delavski–kapitalistični razred je dihotomija, ki jo je najti skoraj izključ
no pri avtorjih v 20. stoletju; v sodobnosti so vse pogostejše tendenciozne
formulacije tipa »prikrajšani« in »privilegirani« sloji, »dominante« in
»marginalne« skupine«, pa »socialno izključeni«/»ogroženi« otroci).
Razlike so osupljive že v številu skupin, ki jih v raziskavah primerjajo: od
dveh (delavski in srednji razred), treh (višji, srednji in nižji razred), štirih
(profesionalni, srednji, delavski in podrazred) do desetih različnih skupin
(glede na dohodkovno skupino staršev). Poleg tega nikakor ne soglašajo o
tem, katere lastnosti skupin so določujoče za njihovo uvrstitev v skupine/
razrede (glej tudi Klun, 2019). Če naštejemo le nekatere:
1) dohodki družine (bruto dohodek očeta/matere, staršev, količina eko
nomskega kapitala v lastni družine),
2) zaposlitveni status enega ali obeh staršev (Marjanovič Umek in
Fekonja, 2019),
3) socialnoekonomski indeks (na primer SES Index of Multiple
Deprivation v Letts et al., 2013),
4) izobrazbena stopnja enega ali obeh staršev (kadar so uporabljeni po
datki enega od staršev, gre prevladujoče za izobrazbo/zaposlitev ma
tere) (Bornstein in Haynes, 1998; Fekonja et al., 2005; Hoff, 2003;
Letts et al., 2013; Marjanovič Umek in Fekonja, 2019),
5) nastanitveni pogoji družine (na primer lastniško stanovanje/najem
niško stanovanje/neprimerna nastanitev/brezdomstvo) (Schoon et
al., 2010),
150
Nejasnost v pojmu družbene skupine in družbene neenakosti
Družbena stvarnost, zapiše Bourdieu (2003: str. 81) je »celota nevidnih
razmerij, ta pa vzpostavijo prostor položajev, ki so drug drugemu zunanji,
ki se določajo drugi glede na druge glede na bližino, sosedstvo in glede na
oddaljenost, a tudi glede na relativni položaj«. Obstajata torej družbena
struktura in v njej (strukturna) neenakost – da bi mogli o tem razmerju
neenakosti govoriti in ga empirično preverjati, moramo najprej objektivi
rati položaje družbenih skupin. Še drugače: družbene skupine ne obstajajo
v »družbeni realnosti« (ibid.: str. 85), ampak jih je treba »narediti«, da bi
lahko primerjali njihove raznolike položaje v kompleksni družbeni struk
turi. Da bi mogli torej karkoli povedati o neenakosti, moramo »narediti«
entitete, med katerimi neenakost »obstaja« in je delujoča/učinkujoča. A to
delo konstrukcije skupin ima nepredvidene učinke: najprej, med avtorji se
pojavljajo velike razlike v tem, kako se »skupinjenja« lotijo – odvisno od
disciplinarnega zaledja (sociologi vztrajajo pri »družbenih razredih«, di
scipline, ki so bližje naravoslovju, pa preferirajo »dohodkovne percentile
populacije« ali »socialno-ekonomski indeks«) in zgodovinskega obdobja
(delavski–kapitalistični razred je dihotomija, ki jo je najti skoraj izključ
no pri avtorjih v 20. stoletju; v sodobnosti so vse pogostejše tendenciozne
formulacije tipa »prikrajšani« in »privilegirani« sloji, »dominante« in
»marginalne« skupine«, pa »socialno izključeni«/»ogroženi« otroci).
Razlike so osupljive že v številu skupin, ki jih v raziskavah primerjajo: od
dveh (delavski in srednji razred), treh (višji, srednji in nižji razred), štirih
(profesionalni, srednji, delavski in podrazred) do desetih različnih skupin
(glede na dohodkovno skupino staršev). Poleg tega nikakor ne soglašajo o
tem, katere lastnosti skupin so določujoče za njihovo uvrstitev v skupine/
razrede (glej tudi Klun, 2019). Če naštejemo le nekatere:
1) dohodki družine (bruto dohodek očeta/matere, staršev, količina eko
nomskega kapitala v lastni družine),
2) zaposlitveni status enega ali obeh staršev (Marjanovič Umek in
Fekonja, 2019),
3) socialnoekonomski indeks (na primer SES Index of Multiple
Deprivation v Letts et al., 2013),
4) izobrazbena stopnja enega ali obeh staršev (kadar so uporabljeni po
datki enega od staršev, gre prevladujoče za izobrazbo/zaposlitev ma
tere) (Bornstein in Haynes, 1998; Fekonja et al., 2005; Hoff, 2003;
Letts et al., 2013; Marjanovič Umek in Fekonja, 2019),
5) nastanitveni pogoji družine (na primer lastniško stanovanje/najem
niško stanovanje/neprimerna nastanitev/brezdomstvo) (Schoon et
al., 2010),
150
