Page 148 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič

šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2

Slika 4: Vpliv izobrazbe matere na jezikovno okolje družin (število besed, ki
jih mati nameni otroku, število otrokovih besed in število jezikovnih obratov)
(Gilkerson et al., 2017).
(primerjava 4 skupin5) in številom 1) besed odraslih, 2) vokalizacij otrok
ter 3) pogovornih obratov.
Rezultati so pokazali, da otroci izobraženih mater producirajo 42
odstotkov več vokalizacij, v tem okolju pa je prisotnih tudi 50 odstotkov
več pogovornih obratov.
Slovenske raziskave
V slovenskem prostoru je skupina sodelavcev s področja razvojne psiho­
logije napravila nekaj pomembnih raziskav na področju. Posebno prodo­
ren uvid o dejavnikih, ki posredujejo med izobrazbo staršev in govorno­
-jezikovnim razvojem malčkov, je prinesla raziskava Marjanovič Umek in
Fekonje (2019). Avtorici sta preučevali varovalne dejavnike in dejavnike
tveganja družinskega okolja v povezavi z zgodnjim razvojem dojenčkov
in malčkov. Osredotočili sta se na učinek izobrazbe staršev in pogostosti
skupnega branja na besednjak in sintakso malčkov. Ugotovili sta, da je
obseg besednjaka 3-mesečnih malčkov pomembno napovedovala pogo­
stost skupnega branja, katerega pomemben napovednik pa je bila izobraz­
ba staršev. Analiza je pokazala majhen, a statistično pomemben učinek iz­
obrazbe staršev na besednjak, slovnično zapletenost stavkov in povprečno
dolžino stavkov pri 31 mesecih. Učinek izobrazbe staršev je pri tem posre­
dovan preko pogostosti skupnega branja: ta predstavlja mediacijsko spre­
menljivko med izobrazbo staršev in govorom malčkov.

5 Nezaključena srednja šola, srednja šola, visoka šola in zaključena fakultetna raven izo-
braževanja.

146