Page 149 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 149
l. klun ■ diskurzivna neenakost...
Nevroznanost
Romeo in sodelavci (2018a, 2018b) so preučili povezanost med okoljem
otroka in razvojem možganov. Izhajali so iz raziskav, ki so pokazale, da je
mogoče razliko v socialno-ekonomskem statusu povezati z razliko v razvo
ju možganov otrok – na primer z volumnom sive možganovine (Rizada et
al., 2008, v 2018b), z makrostrukturo (Luby et al., 2013; Rizada et al., 2008,
ibid.) in z mikrostrukturo (Gianaros et al., 2013; Urssache in Noble, 2016,
ibid.) bele možganovine. Postavili so tezo (Romeo et al., 2018a, ibid.), da
se te razlike pojavljajo zaradi nekaterih »neposrednih dejavnikov okolja v
zgodnjem otroštvu«. Nanašali so se na spoznanja predhodnikov (Hart in
Risely, 1995), da otroci iz družin z nizkim SES slišijo manj besed ter da
kvantiteta jezika, ki so mu »izpostavljeni«, napoveduje njihove kasnej
še kognitivne zmožnosti (glej tudi Hirsh-Pasek et al., 2015; Rowe, 2012).
Romeo in soavtorji (Romeo et al., 2018b) so preverili povezanost
med značilnostmi otrokovega okolja in asociacijskimi povezavami možga
novine v Brocovem področju levega inferiornega dela frontalnega režnja.
Okolje so izmerili s programom LENA (število besed odraslega, vokali
zacij otroka in pogovornih obratov) ter ga obenem definirali s socialno
-ekonomskim statusom (»določili so ga glede na dohodkovno situacijo
družine, izobraževalni kapital in relativni socialni status«6 – 6 dohod
kovnih skupin, 5 skupin glede na stopnjo izobrazbe). Slike možganov so
pridobili s tremi magnetnoresonančnimi slikanji. Pri otrocih so preverili
tudi verbalne in neverbalne kognitivne sposobnosti (z Wechsler Preschool
and Primary Scale of Intelligence (Wechsler, 2012, ibid.) in Peabody
Vocabulary Test (Dunn in Dunn, 2007, ibid.) ter Core Language Score
of the Clinical Evaluation of Language Fundamentals, 5th edition (Wiig
et al., 2013, ibid.)).
Ugotovili so (ibid.), da je SES v korelaciji z izmerjeno »bogatostjo«
jezikovnega okolja, prav tako pa z rezultati na verbalnih in v manjši meri
na neverbalnih testih kognicije. SES je bil v rezultatih sicer povezan z re
zultati otroka na testih kognicije, vendar so avtorji poudarili, da je – ka-
dar je SES kontroliran – le število »pogovornih obratov« v primarnem oko-
lju tisto, ki korelira z otrokovimi verbalnimi zmožnostmi. Na podlagi tega
so sklenili: razlike v domači komunikaciji delujejo na otrokove verbal
ne zmožnosti7 – onkraj socialno ekonomskih determinant. Prav tako so
6 Starši so izpolnili vprašalnik o letnem dohodku, najvišji stopnji pridobljene izobrazbe
staršev (0 – manj kot srednja šola, 1 – srednja šola, 2 – višja šola, 3 – visoka šola/fakultetna
diploma, 4 – magisterij ali doktorat).
7 Rezultati na neverbalnih testih kognitivne zmožnosti niso bili pomembno povezani z
značilnostmi okolja.
147
Nevroznanost
Romeo in sodelavci (2018a, 2018b) so preučili povezanost med okoljem
otroka in razvojem možganov. Izhajali so iz raziskav, ki so pokazale, da je
mogoče razliko v socialno-ekonomskem statusu povezati z razliko v razvo
ju možganov otrok – na primer z volumnom sive možganovine (Rizada et
al., 2008, v 2018b), z makrostrukturo (Luby et al., 2013; Rizada et al., 2008,
ibid.) in z mikrostrukturo (Gianaros et al., 2013; Urssache in Noble, 2016,
ibid.) bele možganovine. Postavili so tezo (Romeo et al., 2018a, ibid.), da
se te razlike pojavljajo zaradi nekaterih »neposrednih dejavnikov okolja v
zgodnjem otroštvu«. Nanašali so se na spoznanja predhodnikov (Hart in
Risely, 1995), da otroci iz družin z nizkim SES slišijo manj besed ter da
kvantiteta jezika, ki so mu »izpostavljeni«, napoveduje njihove kasnej
še kognitivne zmožnosti (glej tudi Hirsh-Pasek et al., 2015; Rowe, 2012).
Romeo in soavtorji (Romeo et al., 2018b) so preverili povezanost
med značilnostmi otrokovega okolja in asociacijskimi povezavami možga
novine v Brocovem področju levega inferiornega dela frontalnega režnja.
Okolje so izmerili s programom LENA (število besed odraslega, vokali
zacij otroka in pogovornih obratov) ter ga obenem definirali s socialno
-ekonomskim statusom (»določili so ga glede na dohodkovno situacijo
družine, izobraževalni kapital in relativni socialni status«6 – 6 dohod
kovnih skupin, 5 skupin glede na stopnjo izobrazbe). Slike možganov so
pridobili s tremi magnetnoresonančnimi slikanji. Pri otrocih so preverili
tudi verbalne in neverbalne kognitivne sposobnosti (z Wechsler Preschool
and Primary Scale of Intelligence (Wechsler, 2012, ibid.) in Peabody
Vocabulary Test (Dunn in Dunn, 2007, ibid.) ter Core Language Score
of the Clinical Evaluation of Language Fundamentals, 5th edition (Wiig
et al., 2013, ibid.)).
Ugotovili so (ibid.), da je SES v korelaciji z izmerjeno »bogatostjo«
jezikovnega okolja, prav tako pa z rezultati na verbalnih in v manjši meri
na neverbalnih testih kognicije. SES je bil v rezultatih sicer povezan z re
zultati otroka na testih kognicije, vendar so avtorji poudarili, da je – ka-
dar je SES kontroliran – le število »pogovornih obratov« v primarnem oko-
lju tisto, ki korelira z otrokovimi verbalnimi zmožnostmi. Na podlagi tega
so sklenili: razlike v domači komunikaciji delujejo na otrokove verbal
ne zmožnosti7 – onkraj socialno ekonomskih determinant. Prav tako so
6 Starši so izpolnili vprašalnik o letnem dohodku, najvišji stopnji pridobljene izobrazbe
staršev (0 – manj kot srednja šola, 1 – srednja šola, 2 – višja šola, 3 – visoka šola/fakultetna
diploma, 4 – magisterij ali doktorat).
7 Rezultati na neverbalnih testih kognitivne zmožnosti niso bili pomembno povezani z
značilnostmi okolja.
147
