Page 151 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 151
l. klun ■ diskurzivna neenakost...
Kategorije, kot so »razred«, »družbena skupina«, »socialno-ekonom
ska skupina«, so konceptualno krhke in predstavljajo zgolj (izračunlji
vo) spremenljivko, s katero je moč korelirati podatke o razvoju otrok.
Neenakost postane vrsta »individualiziranih in partikularnih odmi
kov« (Mladenović, 2016: str. 96), predvsem v obliki opisov primarnega
okolja otrok, pri čemer se višjerazredna okolja enači s kakovostjo in ra
zvojno stimulativnostjo, nižjerazredna okolja pa se ima za nespodbudna;
zapisi nekaterih avtorjev pustijo vtis, da deprivilegirani starši (s svoji
mi vprašljivimi vzgojnimi in komunikacijskimi načini) razvoj otrok celo
»zavirajo«. V iskanju »krivca« za socialno reprodukcijo se avtorji obr
nejo k intimnemu družinskemu okolju revnih družin in odgovornost
za vztrajajočo neenakosti naložijo na »pleča posameznikov in posame
znic« (ibid.: str. 96), predvsem pa mater.12 Kompleksne strukturne nee
nakosti členijo na ravni partikularne pojavnosti in neenakost upodobijo
(zgolj) kot različnost v vsakdanjih praksah privilegiranih in deprivilegi
ranih družin. Raziskovalci se prizadevno osredotočijo na iskanje posre
dnika med »razredom« in »razvojem«, pri čemer suspendirajo vrsto
drugih (že opravljenih) uvidov v dinamiko strukturnih neenakosti, ki
vplivajo na diskurzivne (z)možnosti ljudi (Atkinson, 1985). Tako pri svo
jem »zasledovanju« posrednih in neposrednih vplivov (zgodnjega oko
lja na razvoj otroka) idejo »družbene skupine« konceptualno razkosajo
in poenostavijo na vrsto empirično opredeljivih mikropraks družin. Zdi
se, da so te razlike celo plod izbire staršev: čeprav imajo družine nizke
dohodke, bi lahko starši otrokom vseeno brali in z njimi več govorili. Pri
tem zanemarijo zgodovinski, kulturni, politični, ekonomski, socialni in je-
zikovni kontekst, v katerega so vpeti raziskovani otroci in starši, njihov go-
vor, njihova »družbena pripadnost«, interakcije, vzgojne prakse … Iz kon
teksta izluščijo zgolj izolirane podatke, ki jih v pozitivistični maniri med
seboj korelirajo. A ta redukcionistična narava »novih raziskovalnih pri
stopov« ima nekatere pomembne učinke:
1) Nejasnost v pojmu »družbene skupine« in »družbene neenakosti«;
2) Nejasnost mediacije (Kaj posreduje med družbeno strukturo in ra
zvojem otroka?);
3) Prenagla indukcija in posploševanje rezultatov ter enačenje korelaci
je s kavzalnostjo;
4) Izmerjen »primanjkljaj« pri družinah in otrocih deluje v smislu
»individualizacije družbene neenakosti«.
12 Ker je velik del raziskav pokazal le vpliv spremenljivk, vezanih na matere (na primer kot
posrednik med SES in razvojem otroka se kaže materina izobrazba, materino branje otro-
ku, materin način interakcije z otrokom, model navezanosti med materjo in otrokom).
149
Kategorije, kot so »razred«, »družbena skupina«, »socialno-ekonom
ska skupina«, so konceptualno krhke in predstavljajo zgolj (izračunlji
vo) spremenljivko, s katero je moč korelirati podatke o razvoju otrok.
Neenakost postane vrsta »individualiziranih in partikularnih odmi
kov« (Mladenović, 2016: str. 96), predvsem v obliki opisov primarnega
okolja otrok, pri čemer se višjerazredna okolja enači s kakovostjo in ra
zvojno stimulativnostjo, nižjerazredna okolja pa se ima za nespodbudna;
zapisi nekaterih avtorjev pustijo vtis, da deprivilegirani starši (s svoji
mi vprašljivimi vzgojnimi in komunikacijskimi načini) razvoj otrok celo
»zavirajo«. V iskanju »krivca« za socialno reprodukcijo se avtorji obr
nejo k intimnemu družinskemu okolju revnih družin in odgovornost
za vztrajajočo neenakosti naložijo na »pleča posameznikov in posame
znic« (ibid.: str. 96), predvsem pa mater.12 Kompleksne strukturne nee
nakosti členijo na ravni partikularne pojavnosti in neenakost upodobijo
(zgolj) kot različnost v vsakdanjih praksah privilegiranih in deprivilegi
ranih družin. Raziskovalci se prizadevno osredotočijo na iskanje posre
dnika med »razredom« in »razvojem«, pri čemer suspendirajo vrsto
drugih (že opravljenih) uvidov v dinamiko strukturnih neenakosti, ki
vplivajo na diskurzivne (z)možnosti ljudi (Atkinson, 1985). Tako pri svo
jem »zasledovanju« posrednih in neposrednih vplivov (zgodnjega oko
lja na razvoj otroka) idejo »družbene skupine« konceptualno razkosajo
in poenostavijo na vrsto empirično opredeljivih mikropraks družin. Zdi
se, da so te razlike celo plod izbire staršev: čeprav imajo družine nizke
dohodke, bi lahko starši otrokom vseeno brali in z njimi več govorili. Pri
tem zanemarijo zgodovinski, kulturni, politični, ekonomski, socialni in je-
zikovni kontekst, v katerega so vpeti raziskovani otroci in starši, njihov go-
vor, njihova »družbena pripadnost«, interakcije, vzgojne prakse … Iz kon
teksta izluščijo zgolj izolirane podatke, ki jih v pozitivistični maniri med
seboj korelirajo. A ta redukcionistična narava »novih raziskovalnih pri
stopov« ima nekatere pomembne učinke:
1) Nejasnost v pojmu »družbene skupine« in »družbene neenakosti«;
2) Nejasnost mediacije (Kaj posreduje med družbeno strukturo in ra
zvojem otroka?);
3) Prenagla indukcija in posploševanje rezultatov ter enačenje korelaci
je s kavzalnostjo;
4) Izmerjen »primanjkljaj« pri družinah in otrocih deluje v smislu
»individualizacije družbene neenakosti«.
12 Ker je velik del raziskav pokazal le vpliv spremenljivk, vezanih na matere (na primer kot
posrednik med SES in razvojem otroka se kaže materina izobrazba, materino branje otro-
ku, materin način interakcije z otrokom, model navezanosti med materjo in otrokom).
149
