Page 150 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 150
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
pokazali,8 da ob kontroliranem SES število pogovornih obratov pozitivno
korelira s frakcijsko aziotropijo9 (FA) in negativno z radialno difuzivno
stjo10 (RD).11 S tem so pokazali na specifično pomembnost pogovornih obra-
tov, ki vplivajo na razvoj določenih delov otrokovih možganov ne glede na so-
cialnoekonomski status (izobrazbo in dohodke staršev). Avtorji so zaključili,
da ima raziskava veliko vrednost za praktično delo. Zdelo se je, da bi bilo
mogoče »vpliv« socialno-ekonomskih dejavnikov »preiti«, če bi starši z
otroci veliko in pravilno komunicirali:
To nakazuje, da ni dovolj, da zgodnji interventni programi spodbujajo
starše, naj govorijo z otrokom, ampak da jih spodbujajo, naj govorijo z
otrokom zato, da omogočijo optimalni razvoj njegovih možganov (Ro-
meo et al., 2018b: str. 7876).
Več podatkov, manj analitične moči
Iz prejšnjega razdelka je mogoče razbrati, da smo v zadnjih desetletjih pri
ča »kvantitizaciji« razlag razmerja med družbeno-razredno pripadnostjo
in (govorno-jezikovnim) razvojem otrok. To je opaziti v večanju števila
raziskav, števila udeležencev v njih, količini pridobljenih podatkov, v no
vejši programski opremi, ki omogoča avtomatizirano analizo podatkov,
pa tudi v razmahu disciplin, ki se s področjem ukvarjajo. Sprva so v polju
oscilirale psihologija, lingvistika, zatem sociologija in bolj specifično soci
olingvistika, v zadnjih desetletjih pa intenzivneje razvojna psihologija, ne
vroznanost, logopedija.
Uporabljeni instrumenti so standardizirani, zaradi česar so raziska
ve bolj zanesljive in objektivne. Nova programska oprema omogoča strm
porast zbranih in analiziranih podatkov. A zdi se, da podatkovna moč
raziskav sicer narašča, vendar sočasno upada analitična moč (Klun, 2019).
8 Raziskovalci uporabljajo difuzijsko magnetnoresonančno slikanje, katerim preverjajo
delovanje asociacijskih povezav vlaken bele možganovine. Na osnovi difuzijskega mag-
netnoresonančnega slikanja je mogoče sklepati o usmerjenosti živčnih vlaken preko ter-
mičnega preučevanja gibanja molekul vode.
9 Frakcijska anziotropija ocenjuje razmerje med prevladujočo usmerjenostjo difuzije in ve-
likostjo celokupne difuzije. Velja, da se s staranjem in pri nevrodegenerativnih obolenjih
zaradi celičnih okvar zmanjša usmerjenost difuzije in poveča celokupna difuzija, kar se
odraža v zmanjšani FA.
10 Nevrodegenerativna obolenja povečajo obseg difuzije, tako da se zviša RD.
11 V kombinaciji ta rezultata nakazujeta, da se večje število pogovornih obratov povezuje z
večjo koherentnostjo difuzije, kar bi lahko bil kazalec večje aksonalne mielizacije (Lebel et
al., 2017, ibid.). Številno pogovornih obratov med odraslim in otrokom se torej – neodvis-
no od SES – povezuje z močjo koherence med dorzalnima svežnjema bele možganovine.
Ta lokalizacija potrjuje spoznanja drugih raziskav (Sheridan et al., 2012, ibid.), da izpostavl-
jenost jeziku vpliva predvsem na levo frontalno kortikalno področje.
148
pokazali,8 da ob kontroliranem SES število pogovornih obratov pozitivno
korelira s frakcijsko aziotropijo9 (FA) in negativno z radialno difuzivno
stjo10 (RD).11 S tem so pokazali na specifično pomembnost pogovornih obra-
tov, ki vplivajo na razvoj določenih delov otrokovih možganov ne glede na so-
cialnoekonomski status (izobrazbo in dohodke staršev). Avtorji so zaključili,
da ima raziskava veliko vrednost za praktično delo. Zdelo se je, da bi bilo
mogoče »vpliv« socialno-ekonomskih dejavnikov »preiti«, če bi starši z
otroci veliko in pravilno komunicirali:
To nakazuje, da ni dovolj, da zgodnji interventni programi spodbujajo
starše, naj govorijo z otrokom, ampak da jih spodbujajo, naj govorijo z
otrokom zato, da omogočijo optimalni razvoj njegovih možganov (Ro-
meo et al., 2018b: str. 7876).
Več podatkov, manj analitične moči
Iz prejšnjega razdelka je mogoče razbrati, da smo v zadnjih desetletjih pri
ča »kvantitizaciji« razlag razmerja med družbeno-razredno pripadnostjo
in (govorno-jezikovnim) razvojem otrok. To je opaziti v večanju števila
raziskav, števila udeležencev v njih, količini pridobljenih podatkov, v no
vejši programski opremi, ki omogoča avtomatizirano analizo podatkov,
pa tudi v razmahu disciplin, ki se s področjem ukvarjajo. Sprva so v polju
oscilirale psihologija, lingvistika, zatem sociologija in bolj specifično soci
olingvistika, v zadnjih desetletjih pa intenzivneje razvojna psihologija, ne
vroznanost, logopedija.
Uporabljeni instrumenti so standardizirani, zaradi česar so raziska
ve bolj zanesljive in objektivne. Nova programska oprema omogoča strm
porast zbranih in analiziranih podatkov. A zdi se, da podatkovna moč
raziskav sicer narašča, vendar sočasno upada analitična moč (Klun, 2019).
8 Raziskovalci uporabljajo difuzijsko magnetnoresonančno slikanje, katerim preverjajo
delovanje asociacijskih povezav vlaken bele možganovine. Na osnovi difuzijskega mag-
netnoresonančnega slikanja je mogoče sklepati o usmerjenosti živčnih vlaken preko ter-
mičnega preučevanja gibanja molekul vode.
9 Frakcijska anziotropija ocenjuje razmerje med prevladujočo usmerjenostjo difuzije in ve-
likostjo celokupne difuzije. Velja, da se s staranjem in pri nevrodegenerativnih obolenjih
zaradi celičnih okvar zmanjša usmerjenost difuzije in poveča celokupna difuzija, kar se
odraža v zmanjšani FA.
10 Nevrodegenerativna obolenja povečajo obseg difuzije, tako da se zviša RD.
11 V kombinaciji ta rezultata nakazujeta, da se večje število pogovornih obratov povezuje z
večjo koherentnostjo difuzije, kar bi lahko bil kazalec večje aksonalne mielizacije (Lebel et
al., 2017, ibid.). Številno pogovornih obratov med odraslim in otrokom se torej – neodvis-
no od SES – povezuje z močjo koherence med dorzalnima svežnjema bele možganovine.
Ta lokalizacija potrjuje spoznanja drugih raziskav (Sheridan et al., 2012, ibid.), da izpostavl-
jenost jeziku vpliva predvsem na levo frontalno kortikalno področje.
148
