Page 146 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 146
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
njihovo poznavanje značilnosti govornega razvoja otrok in poznavanje li
terature za otroke (Test Knowledge of Infant Development Inventory,
MacPhee, 1981 in Checklist of Titles and Authors of Children‘s Books –
»Lista naslovov in avtorjev otroških knjig«, oboje v Marjanovič, Umek in
Fekonja Peklaj, 2011).
Vse našteto je omogočilo povečanje obsežnosti in zanesljivosti po
datkov o otrokovem okolju. Večjo zanesljivost, objektivnost in natanč
nost podatkov o govoru otroka pa so omogočili standardizirani testi;
raziskovalci, tudi v Sloveniji, največkrat uporabijo: lestvico govornega ra
zvoja (RDLS III – Reynell Developmental Language Scale, Edwards et
al., 1997 – v slovenski različici »Lestvica govornega razvoja«,3 Fekonja,
Marjanovič Umek, Kranjc, 2005) ter MacArthur Bates Communicative
Development Inventories (Fenson et al., 2006, v Fernald, Marchman in
Weisleder, 2013 ) – v slovenski različici »Lista razvoja sporazumevalnih
zmožnosti (LRSZ)«4 (Marjanovič Umek et al., 2011). Najpomembnejši
učinek novih instrumentov in analitičnih orodij je večanje vzorcev in šte-
vila pridobljenih podatkov. Če so bile zgodnje raziskave (Bernstein, 2003a;
Dawe, 1942; Hart in Risely, 1995; Lawton, 1968; McChraty, 1930 in 1946)
opravljene na vzorcih nekaj deset otrok in družin, so sedaj te številke mno
go večje – na primer v raziskavi Letts et al. (2013) je bilo udeleženih 1226
otrok, v raziskavi Marjanovič Umek in Fekonje (2019) pa 536 malčkov.
Podoben trend velja za številčnost pridobljenih podatkov. Gilkerson in
Richards (2009) sta na primer v raziskavi s sistemom LENA zbrala 32.000
ur zvočnih posnetkov. Pokazali bomo rezultate nekaterih raziskav iz tega
»novega vala«.
Gilkerson in Richards (ibid.) sta družine razdelila v deset družbenih
skupin, glede na dohodkovni precentil. Jezikovno okolje sta merila 12 ur
na dan, opravila sta 2.682 snemanj (med starostjo 2 meseca in 48 mesecev)
ter ugotovila, da je dohodek družine močno povezan z vsemi tremi merje
nimi spremenljivkami.
Rezultati so torej podobni kot pri Hart in Risley (2003): z višanjem
dohodka se veča gostobesednost v gospodinjstvu. Raziskovalca sta preve
rila tudi povezanost med številom izrečenih besed odraslega in otrokovim
rezultatom na preverjanju govora in sporazumevanja (PLS – Preschool
Language Scale). Podatki so v grafu spodaj.
3 Primeren za preverjanje govornega razumevanja in govornega izražanja otrok.
4 Pripomoček je primeren za raziskovanje govora malčkov (del testa za malčke 8–16 mese-
cev, drugi del za malčke 16–30 mesecev).
144
njihovo poznavanje značilnosti govornega razvoja otrok in poznavanje li
terature za otroke (Test Knowledge of Infant Development Inventory,
MacPhee, 1981 in Checklist of Titles and Authors of Children‘s Books –
»Lista naslovov in avtorjev otroških knjig«, oboje v Marjanovič, Umek in
Fekonja Peklaj, 2011).
Vse našteto je omogočilo povečanje obsežnosti in zanesljivosti po
datkov o otrokovem okolju. Večjo zanesljivost, objektivnost in natanč
nost podatkov o govoru otroka pa so omogočili standardizirani testi;
raziskovalci, tudi v Sloveniji, največkrat uporabijo: lestvico govornega ra
zvoja (RDLS III – Reynell Developmental Language Scale, Edwards et
al., 1997 – v slovenski različici »Lestvica govornega razvoja«,3 Fekonja,
Marjanovič Umek, Kranjc, 2005) ter MacArthur Bates Communicative
Development Inventories (Fenson et al., 2006, v Fernald, Marchman in
Weisleder, 2013 ) – v slovenski različici »Lista razvoja sporazumevalnih
zmožnosti (LRSZ)«4 (Marjanovič Umek et al., 2011). Najpomembnejši
učinek novih instrumentov in analitičnih orodij je večanje vzorcev in šte-
vila pridobljenih podatkov. Če so bile zgodnje raziskave (Bernstein, 2003a;
Dawe, 1942; Hart in Risely, 1995; Lawton, 1968; McChraty, 1930 in 1946)
opravljene na vzorcih nekaj deset otrok in družin, so sedaj te številke mno
go večje – na primer v raziskavi Letts et al. (2013) je bilo udeleženih 1226
otrok, v raziskavi Marjanovič Umek in Fekonje (2019) pa 536 malčkov.
Podoben trend velja za številčnost pridobljenih podatkov. Gilkerson in
Richards (2009) sta na primer v raziskavi s sistemom LENA zbrala 32.000
ur zvočnih posnetkov. Pokazali bomo rezultate nekaterih raziskav iz tega
»novega vala«.
Gilkerson in Richards (ibid.) sta družine razdelila v deset družbenih
skupin, glede na dohodkovni precentil. Jezikovno okolje sta merila 12 ur
na dan, opravila sta 2.682 snemanj (med starostjo 2 meseca in 48 mesecev)
ter ugotovila, da je dohodek družine močno povezan z vsemi tremi merje
nimi spremenljivkami.
Rezultati so torej podobni kot pri Hart in Risley (2003): z višanjem
dohodka se veča gostobesednost v gospodinjstvu. Raziskovalca sta preve
rila tudi povezanost med številom izrečenih besed odraslega in otrokovim
rezultatom na preverjanju govora in sporazumevanja (PLS – Preschool
Language Scale). Podatki so v grafu spodaj.
3 Primeren za preverjanje govornega razumevanja in govornega izražanja otrok.
4 Pripomoček je primeren za raziskovanje govora malčkov (del testa za malčke 8–16 mese-
cev, drugi del za malčke 16–30 mesecev).
144
