Page 145 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 145
l. klun ■ diskurzivna neenakost...
Slika 2: Obseg otrokovega besednjaka glede na starost v različnih socialno-
ekonomskih skupinah (Hart in Risley, 2003: str: 4).
Avtorja sta napravila preboj na področju. Čeprav je njuno delo do
letela vrsta metodoloških in vsebinskih kritik, ostaja ena najbolj odmev
nih in citiranih raziskav s področja (tudi s strani slovenskih avtorjev, npr.
Marjanovič Umek in Fekonja, 2019; Jager, 2015). Poleg tega sta avtorja uve
dla »dvosmerni« raziskovalni pristop, ki so se ga kasneje poslužili mnogi
drugi. To je sočasno raziskovanje otroka (njegovega razvoja, veščin, kom
petenc, znanja) in okolja (značilnosti staršev, navade, vsakdanja komuni
kacija – kvantiteta in »kvaliteta«). Ker je – sploh raziskovanje družin
skega okolja – izredno zamudno in metodološko zahtevno, se je na tem
področju v zadnjih desetletjih zgodil hiter tehnološki napredek. Namesto
raziskovalcev, ki snemajo, transkribirajo, štejejo izrečene besede in sekven
ce ter analizirajo in posplošujejo zbrane podatke, danes meritve opravi
merilna in analitična programska oprema, ki jo je razvila LENA Research
Foundation.2 Ta je sestavljena iz snemalnika (ki ga otrok nosi v prirejenem
žepu puloverja) in programske opreme, ki pridobljene zvočne posnetke
analizira (Ganek in Eriks-Brophy, 2017). Večina snemanj poteka 12 ur, iz
zbranih podatkov program izlušči število izrečenih besed odraslega (adult
word count), število izrečenih glasov/besed otroka (child vocalization co
unt) in število pogovornih obratov (zamenjav v interakciji med otroki in
odraslimi skrbniki). Določen napredek pri mapiranju zgodnjega okolja
je nastal tudi s prevodom angleških testov za starše – z njimi preverjajo
bralno pismenost staršev, njihove prakse (skupno branje, pripovedovanje),
2 Oprema je relevantna za raziskovalce v angleških govornih okoljih.
143
Slika 2: Obseg otrokovega besednjaka glede na starost v različnih socialno-
ekonomskih skupinah (Hart in Risley, 2003: str: 4).
Avtorja sta napravila preboj na področju. Čeprav je njuno delo do
letela vrsta metodoloških in vsebinskih kritik, ostaja ena najbolj odmev
nih in citiranih raziskav s področja (tudi s strani slovenskih avtorjev, npr.
Marjanovič Umek in Fekonja, 2019; Jager, 2015). Poleg tega sta avtorja uve
dla »dvosmerni« raziskovalni pristop, ki so se ga kasneje poslužili mnogi
drugi. To je sočasno raziskovanje otroka (njegovega razvoja, veščin, kom
petenc, znanja) in okolja (značilnosti staršev, navade, vsakdanja komuni
kacija – kvantiteta in »kvaliteta«). Ker je – sploh raziskovanje družin
skega okolja – izredno zamudno in metodološko zahtevno, se je na tem
področju v zadnjih desetletjih zgodil hiter tehnološki napredek. Namesto
raziskovalcev, ki snemajo, transkribirajo, štejejo izrečene besede in sekven
ce ter analizirajo in posplošujejo zbrane podatke, danes meritve opravi
merilna in analitična programska oprema, ki jo je razvila LENA Research
Foundation.2 Ta je sestavljena iz snemalnika (ki ga otrok nosi v prirejenem
žepu puloverja) in programske opreme, ki pridobljene zvočne posnetke
analizira (Ganek in Eriks-Brophy, 2017). Večina snemanj poteka 12 ur, iz
zbranih podatkov program izlušči število izrečenih besed odraslega (adult
word count), število izrečenih glasov/besed otroka (child vocalization co
unt) in število pogovornih obratov (zamenjav v interakciji med otroki in
odraslimi skrbniki). Določen napredek pri mapiranju zgodnjega okolja
je nastal tudi s prevodom angleških testov za starše – z njimi preverjajo
bralno pismenost staršev, njihove prakse (skupno branje, pripovedovanje),
2 Oprema je relevantna za raziskovalce v angleških govornih okoljih.
143
