Page 10 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 10
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
poukom slovenščine, navdušenje učitelja pri pouku slovenščine, zaznava
učiteljeve opore pri pouku slovenščine, usmerjeno poučevanje med pou
kom slovenščine in zaznava povratne informacije. Avtorici ugotavljata, da
sta za življenjsko zadovoljstvo mladih izjemnega pomena predvsem spod
bujanje občutka pripadnosti šoli in krepitev pozitivne šolske klime, saj
lahko prav šolsko okolje predstavlja pomembno protiutež morebitnemu
pomanjkanju spodbudnega domačega okolja mladostnika.
V prispevku Napovedniki doživljanja medvrstniškega nasilja z vidika
slovenskih 15-letnikov: razlike po spolu med leti 2015 in 2018 Mojca Štraus in
Klaudija Šterman Ivančič izpostavita problematiko pogostosti medvrstni
škega nasilja v slovenskih šolah. Ugotavljata, da se je pogostost medvrstni
škega nasilja med leti 2015 in 2018 povečala, predvsem občutek pripadnosti
in sprejetost v šoli ter zaznana čustvena opora staršev pa zmanjšujejo obe
te doživljanja medvrstniškega nasilja pri slovenskih 15-letnik. Kot izziv pe
dagoške stroke na področju preprečevanja in obravnave nasilja na sloven
skih šolah avtorici vidita v razvoju celostnih programov za preprečevanje
nasilja, t. j. programov, ki poleg ozaveščanja o pomembnosti vloge vseh na
šoli, vključujejo tudi starše, širšo skupnost in vpeljavo jasnih pravil glede
obravnave nasilnih dogodkov na šolah.
Paul Stubbs v prispevku Vladavina svetovnega razvrščanja v izobra-
ževanju: politika in praksa raziskave PISA izpostavi kritiko različnih vi
dikov raziskave PISA. Pri tem se osredotoča na ekonomsko in politično
ideologijo, na kateri raziskava temelji, na uporabo in zlorabo raziskave v iz
obraževalni politiki in na morebitni neposredno negativen vpliv raziskave
PISA na razvoj učencev in učenk, blagostanje učiteljev in učiteljic ter mož
nosti za kritično, progresivno pedagogiko. Izpostavi, da je danes nujno, da
kritično raziskovanje, ki prevprašuje na raziskavi PISA utemeljeni model
izobraževanja, postane sestavni del javnega preverjanja izobraževalnih sis
temov in razvrščanja v izobraževanju.
V prispevku Diskurzivna neenakost in konstrukcija »govorno-jezi-
kovnega primanjkljaja« deprivilegiranih družin in otrok Lucija Klun opo
zori na pomanjkljivosti raziskav, ki se ukvarjajo s preučevanjem spodbu
dnega okolja in otrokovega govornega razvoja, in sicer opozarja, da se te
vse preveč ukvarjajo s simptomi, ne pa tudi s strukturnimi vzroki nastalih
primanjkljajev. Ključno točko avtorica vidi v kritičnem ovrednotenju av
torjev, ki v zadnjih desetletjih merijo, korelirajo in obenem proizvajajo po
jem primanjkljaja deprivilegiranih družin in otrok.
Za tem Matej Rovšek v prispevku Med pravičnostjo, kakovostjo in uč-
nimi dosežki v osnovni šoli izpostavi temeljna pereča vprašanja trenutne
ga sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Posredno skuša pojasniti
nizke rezultate na področju blagostanja v raziskavi PISA 2018, ugotavlja
8
poukom slovenščine, navdušenje učitelja pri pouku slovenščine, zaznava
učiteljeve opore pri pouku slovenščine, usmerjeno poučevanje med pou
kom slovenščine in zaznava povratne informacije. Avtorici ugotavljata, da
sta za življenjsko zadovoljstvo mladih izjemnega pomena predvsem spod
bujanje občutka pripadnosti šoli in krepitev pozitivne šolske klime, saj
lahko prav šolsko okolje predstavlja pomembno protiutež morebitnemu
pomanjkanju spodbudnega domačega okolja mladostnika.
V prispevku Napovedniki doživljanja medvrstniškega nasilja z vidika
slovenskih 15-letnikov: razlike po spolu med leti 2015 in 2018 Mojca Štraus in
Klaudija Šterman Ivančič izpostavita problematiko pogostosti medvrstni
škega nasilja v slovenskih šolah. Ugotavljata, da se je pogostost medvrstni
škega nasilja med leti 2015 in 2018 povečala, predvsem občutek pripadnosti
in sprejetost v šoli ter zaznana čustvena opora staršev pa zmanjšujejo obe
te doživljanja medvrstniškega nasilja pri slovenskih 15-letnik. Kot izziv pe
dagoške stroke na področju preprečevanja in obravnave nasilja na sloven
skih šolah avtorici vidita v razvoju celostnih programov za preprečevanje
nasilja, t. j. programov, ki poleg ozaveščanja o pomembnosti vloge vseh na
šoli, vključujejo tudi starše, širšo skupnost in vpeljavo jasnih pravil glede
obravnave nasilnih dogodkov na šolah.
Paul Stubbs v prispevku Vladavina svetovnega razvrščanja v izobra-
ževanju: politika in praksa raziskave PISA izpostavi kritiko različnih vi
dikov raziskave PISA. Pri tem se osredotoča na ekonomsko in politično
ideologijo, na kateri raziskava temelji, na uporabo in zlorabo raziskave v iz
obraževalni politiki in na morebitni neposredno negativen vpliv raziskave
PISA na razvoj učencev in učenk, blagostanje učiteljev in učiteljic ter mož
nosti za kritično, progresivno pedagogiko. Izpostavi, da je danes nujno, da
kritično raziskovanje, ki prevprašuje na raziskavi PISA utemeljeni model
izobraževanja, postane sestavni del javnega preverjanja izobraževalnih sis
temov in razvrščanja v izobraževanju.
V prispevku Diskurzivna neenakost in konstrukcija »govorno-jezi-
kovnega primanjkljaja« deprivilegiranih družin in otrok Lucija Klun opo
zori na pomanjkljivosti raziskav, ki se ukvarjajo s preučevanjem spodbu
dnega okolja in otrokovega govornega razvoja, in sicer opozarja, da se te
vse preveč ukvarjajo s simptomi, ne pa tudi s strukturnimi vzroki nastalih
primanjkljajev. Ključno točko avtorica vidi v kritičnem ovrednotenju av
torjev, ki v zadnjih desetletjih merijo, korelirajo in obenem proizvajajo po
jem primanjkljaja deprivilegiranih družin in otrok.
Za tem Matej Rovšek v prispevku Med pravičnostjo, kakovostjo in uč-
nimi dosežki v osnovni šoli izpostavi temeljna pereča vprašanja trenutne
ga sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Posredno skuša pojasniti
nizke rezultate na področju blagostanja v raziskavi PISA 2018, ugotavlja
8
