Page 144 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 144
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Kot je opaziti iz tabele, sta iz omejenega korpusa – povprečno 4 ure
posnetih interakcij v 42 družinah – pridobljene podatke zelo vehemen
tno posplošila. Najprej na povprečno število besed, ki jih »sliši« otrok iz
različnih družbenih skupin: številka naj bi bila 616 besed na uro za otroka
družine s socialno podporo, 1251 za otroka iz delavske družine in 2153 za
otroka iz družine višjega družbenega razreda. In še naprej: Hart in Risley
sta predpostavila, da je mogoče na podlagi pridobljene empirije »oceniti
absolutni obseg otrokovih zgodnjih izkušenj« (2003: str. 5) – med okolji
najbolj in najmanj privilegiranih otrok zeva po njuni oceni 30 milijonska
besedna vrzel.
Slika 1: Število besed, ki jih skrbniki namenijo otrokom v različnih socialno-
ekonomskih skupinah (Hart in Risley, 2003: str. 5).
Obenem sta ob preverjanju otrokovega govornega razvoja pokazala,
da graf rasti otrokovega besednjaka v času skoraj povsem sovpada z grafom
kumulativnih verbalnih izkušenj.
Spoznanjem sta dodala opozorilo, da je to »zgodnjo katastrofo«
nujno preprečiti. Rešitev sta videla v pedagoškem delu, ki bi se moralo
»začeti ob rojstvu otroka in trajati vsa zgodnja leta« (2003: str. 6). S ta
kim programom naj bi učinke neugodnega socialno-ekonomskega ozadja
zmanjšali s krpanjem ugotovljene leksikalne neenakosti, ta dodatna spod
buda pa naj bi povečala možnost za otrokov izstop iz začaranega kroga
revščine:
Več kot starši govorijo z otroki do tretjega leta starosti, večji bodo
akademski dosežki otroka v življenju. Tudi deprivilegiranost, ki izhaja iz
socialno ekonomskega statusa, je mogoče preseči (Risley, 2006, v Gilk-
erson in Richards, 2009: str. 2).
142
Kot je opaziti iz tabele, sta iz omejenega korpusa – povprečno 4 ure
posnetih interakcij v 42 družinah – pridobljene podatke zelo vehemen
tno posplošila. Najprej na povprečno število besed, ki jih »sliši« otrok iz
različnih družbenih skupin: številka naj bi bila 616 besed na uro za otroka
družine s socialno podporo, 1251 za otroka iz delavske družine in 2153 za
otroka iz družine višjega družbenega razreda. In še naprej: Hart in Risley
sta predpostavila, da je mogoče na podlagi pridobljene empirije »oceniti
absolutni obseg otrokovih zgodnjih izkušenj« (2003: str. 5) – med okolji
najbolj in najmanj privilegiranih otrok zeva po njuni oceni 30 milijonska
besedna vrzel.
Slika 1: Število besed, ki jih skrbniki namenijo otrokom v različnih socialno-
ekonomskih skupinah (Hart in Risley, 2003: str. 5).
Obenem sta ob preverjanju otrokovega govornega razvoja pokazala,
da graf rasti otrokovega besednjaka v času skoraj povsem sovpada z grafom
kumulativnih verbalnih izkušenj.
Spoznanjem sta dodala opozorilo, da je to »zgodnjo katastrofo«
nujno preprečiti. Rešitev sta videla v pedagoškem delu, ki bi se moralo
»začeti ob rojstvu otroka in trajati vsa zgodnja leta« (2003: str. 6). S ta
kim programom naj bi učinke neugodnega socialno-ekonomskega ozadja
zmanjšali s krpanjem ugotovljene leksikalne neenakosti, ta dodatna spod
buda pa naj bi povečala možnost za otrokov izstop iz začaranega kroga
revščine:
Več kot starši govorijo z otroki do tretjega leta starosti, večji bodo
akademski dosežki otroka v življenju. Tudi deprivilegiranost, ki izhaja iz
socialno ekonomskega statusa, je mogoče preseči (Risley, 2006, v Gilk-
erson in Richards, 2009: str. 2).
142
