Page 143 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 143
l. klun ■ diskurzivna neenakost...
jezik, ki naj bi ga govorili predvsem pripadniki nižjih razredov, je izposta
vil sledeče značilnosti: kratke povedi, slovnična preprostost, siromašna sin-
taksa, preprosta raba veznikov, omejena uporaba pridevnikov in prislovov,
trditve oblikovana kot implicitna vprašanja. Za formalni jezik, ki naj bi ga
uporabljali pripadniki srednjega in višjega družbenega razreda, pa je nave
del značilnosti: pravilna slovnica in sintaksa, kompleksne povedi, uporaba
propozicij, ki nakazujejo logična razmerja ter opredeljujejo prostor in čas, ši-
rok nabor rabe prislovov in pridevnikov, eksplicirani individualni pomeni.
Sklenil je, da je raba ene in druge oblike v »funkciji družbene strukture«.
Naslednjo, verjetno najbolj odmevno, raziskavo na področju sta na
pravila Hart in Risley (1995, 2003). Sama sta se prištevala med raziskovalce,
ki so v vojni proti revščini (ki je od šestdesetih naprej tekla v ZDA) »svoje
znanje prinesli na frontno linijo v optimističnem poskusu zgodnjega inter
veniranja v razvoj« (2003: str. 1). Njuni raziskovalni vzgibi so izhajali iz (ne
uspešnih) kliničnih programov, ki sta jih s sodelavci izvajala v siromašnih
predelih Kansasa. Poročala sta, da je bilo delo klinike namenjeno pospeše
vanju razvoja otrok – to naj bi dosegli z učenjem novih besed in osredotoče
nim pogovorom z otroki. Ugotovili so, da je moč s programom začasno do
seči povečan besednjak in »izboljšan razvoj«, nemogoče pa je »spremeniti
razvoje trajektorije« (ibid.: str. 2). Zaradi opažene »trdovratnosti« razvoj
nih potekov sta se raziskovalca obrnila k zgodnjemu jezikovnemu okolju
otrok. Dve leti in pol sta spremljala 42 družin; vsako sta opazovala po eno
uro na mesec. Z opazovanjem sta pričela, ko so bili otroci stari 7–9 mesecev,
zaključila pa, ko so dopolnili tri leta. Njun namen je bil dvojen: opazovati
interakcije, ki se dogajajo v družinah majhnih otrok, ter izmeriti dejanski
govorno-jezikovni razvoj opazovanih otrok. Vzorec sta pridobila z meto
do snežne kepe: pripadnike višjih družbenih razredov sta poiskala med so
delavci Univerze v Kansasu, pripadnike »podrazreda« pa izbrala iz vrtca v
revni soseski. 13 vključenih družin je bilo iz višjega družbenega razreda, 23
iz delavskega razred in 6 družin, ki so živele s socialnimi prejemki. V dru
žinah sta posnela vse interakcije, kvantiteto govora, ki je bil namenjen otro
kom, pa sta podatkovno obdelala in primerjala po družbenih skupinah.
Tabela 2: Število izrečenih besed v družinah iz različnih družbenih
skupin (povzeto po Hart in Risley, 2003)
Profesionalna družina Število besed/ Število besed v Število besed v Število besed v
Delavska družina ura tednu (100 ur) letu (5200 ur) štirih letih
Družina s socialno 2153 45 milijonov
podporo 1251 215,000 11,2 milijona 26 milijonov
125,000 6,5 milijonov
616 62,000 3,2 milijona 13 milijonov
141
jezik, ki naj bi ga govorili predvsem pripadniki nižjih razredov, je izposta
vil sledeče značilnosti: kratke povedi, slovnična preprostost, siromašna sin-
taksa, preprosta raba veznikov, omejena uporaba pridevnikov in prislovov,
trditve oblikovana kot implicitna vprašanja. Za formalni jezik, ki naj bi ga
uporabljali pripadniki srednjega in višjega družbenega razreda, pa je nave
del značilnosti: pravilna slovnica in sintaksa, kompleksne povedi, uporaba
propozicij, ki nakazujejo logična razmerja ter opredeljujejo prostor in čas, ši-
rok nabor rabe prislovov in pridevnikov, eksplicirani individualni pomeni.
Sklenil je, da je raba ene in druge oblike v »funkciji družbene strukture«.
Naslednjo, verjetno najbolj odmevno, raziskavo na področju sta na
pravila Hart in Risley (1995, 2003). Sama sta se prištevala med raziskovalce,
ki so v vojni proti revščini (ki je od šestdesetih naprej tekla v ZDA) »svoje
znanje prinesli na frontno linijo v optimističnem poskusu zgodnjega inter
veniranja v razvoj« (2003: str. 1). Njuni raziskovalni vzgibi so izhajali iz (ne
uspešnih) kliničnih programov, ki sta jih s sodelavci izvajala v siromašnih
predelih Kansasa. Poročala sta, da je bilo delo klinike namenjeno pospeše
vanju razvoja otrok – to naj bi dosegli z učenjem novih besed in osredotoče
nim pogovorom z otroki. Ugotovili so, da je moč s programom začasno do
seči povečan besednjak in »izboljšan razvoj«, nemogoče pa je »spremeniti
razvoje trajektorije« (ibid.: str. 2). Zaradi opažene »trdovratnosti« razvoj
nih potekov sta se raziskovalca obrnila k zgodnjemu jezikovnemu okolju
otrok. Dve leti in pol sta spremljala 42 družin; vsako sta opazovala po eno
uro na mesec. Z opazovanjem sta pričela, ko so bili otroci stari 7–9 mesecev,
zaključila pa, ko so dopolnili tri leta. Njun namen je bil dvojen: opazovati
interakcije, ki se dogajajo v družinah majhnih otrok, ter izmeriti dejanski
govorno-jezikovni razvoj opazovanih otrok. Vzorec sta pridobila z meto
do snežne kepe: pripadnike višjih družbenih razredov sta poiskala med so
delavci Univerze v Kansasu, pripadnike »podrazreda« pa izbrala iz vrtca v
revni soseski. 13 vključenih družin je bilo iz višjega družbenega razreda, 23
iz delavskega razred in 6 družin, ki so živele s socialnimi prejemki. V dru
žinah sta posnela vse interakcije, kvantiteto govora, ki je bil namenjen otro
kom, pa sta podatkovno obdelala in primerjala po družbenih skupinah.
Tabela 2: Število izrečenih besed v družinah iz različnih družbenih
skupin (povzeto po Hart in Risley, 2003)
Profesionalna družina Število besed/ Število besed v Število besed v Število besed v
Delavska družina ura tednu (100 ur) letu (5200 ur) štirih letih
Družina s socialno 2153 45 milijonov
podporo 1251 215,000 11,2 milijona 26 milijonov
125,000 6,5 milijonov
616 62,000 3,2 milijona 13 milijonov
141
