Page 141 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 141
Diskurzivna neenakost in konstrukcija
»govorno-jezikovnega primanjkljaja«
deprivilegiranih družin in otrok
Lucija Klun, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU
Vprispevku bomo izhajali iz: 1) vztrajajoče povezanosti med družbe
no pripadnostjo in razvojnim potekom ter učnim uspehom otrok,
2) podobno vztrajnih poskusov družboslovnih disciplin, da ome
njeno povezanost izmerijo, korelirajo in interpretirajo, 3) dejstva, da se
številne raziskave v iskanju »nosilca družbene reprodukcije« obrnejo h
govoru in jeziku deprivilegiranih staršev in otrok. Pojav zanimanja za po
vezanost med družbeno-razredno pripadnostjo in govorom/jezikom po
stavljamo na začetek 20. stoletju – na presek humanistike (predvsem fi
lozofije, jezikoslovja) in psihologije. Takrat se zgodita dva vzporedna
»preobrata«: na področju humanistike preobrat fokusa, ki je danes po
znan pod besedno zvezo »jezikovni obrat« (Rorty, 1967). Na podro
čju psihologije pa – pod taktirko humanistov – pomik od biologističnih
do sociokulturnih pogledov na razvoj (Olson in Bruner, 1996; Vigotski,
2010). V tem »ujemajočem« družboslovnem momentu, kjer se zanimanja
– sociologije, filozofije, psihologije – srečajo na disciplinarnem preseku,
vznikne živahna produkcija. Lingvistika napravi skokovit napredek na
področju študij leksike, sintakse in slovnice (Halliday, 1978, 1995), lingvi
stično ozkogledost spodjeda vstop (sociokulturnega, kasneje pa še družbe
nega, Gumprez in Hymes, 1964; Bourdieu, 1991; Labov, 1972) konteksta,
razvojna psihologija pa pokaže na specifične – posredne in neposredne –
korelacije med značilnostmi primarnega okolja in hitrostjo govorno-jezi
kovnega razvoja. Ta točka »zgostitve«, katere zagon vztraja v 21. stoletje,
je polna meddisciplinarnih razkorakov, apropriacij in trkov.
V članku bomo pregledali raziskave, pokazali na trende in na menja-
ve »hegemonih« disciplin, ki se vrstijo v času. Predvsem bomo pozorni
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)139-166 139
izvirni znanstveni članek
»govorno-jezikovnega primanjkljaja«
deprivilegiranih družin in otrok
Lucija Klun, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU
Vprispevku bomo izhajali iz: 1) vztrajajoče povezanosti med družbe
no pripadnostjo in razvojnim potekom ter učnim uspehom otrok,
2) podobno vztrajnih poskusov družboslovnih disciplin, da ome
njeno povezanost izmerijo, korelirajo in interpretirajo, 3) dejstva, da se
številne raziskave v iskanju »nosilca družbene reprodukcije« obrnejo h
govoru in jeziku deprivilegiranih staršev in otrok. Pojav zanimanja za po
vezanost med družbeno-razredno pripadnostjo in govorom/jezikom po
stavljamo na začetek 20. stoletju – na presek humanistike (predvsem fi
lozofije, jezikoslovja) in psihologije. Takrat se zgodita dva vzporedna
»preobrata«: na področju humanistike preobrat fokusa, ki je danes po
znan pod besedno zvezo »jezikovni obrat« (Rorty, 1967). Na podro
čju psihologije pa – pod taktirko humanistov – pomik od biologističnih
do sociokulturnih pogledov na razvoj (Olson in Bruner, 1996; Vigotski,
2010). V tem »ujemajočem« družboslovnem momentu, kjer se zanimanja
– sociologije, filozofije, psihologije – srečajo na disciplinarnem preseku,
vznikne živahna produkcija. Lingvistika napravi skokovit napredek na
področju študij leksike, sintakse in slovnice (Halliday, 1978, 1995), lingvi
stično ozkogledost spodjeda vstop (sociokulturnega, kasneje pa še družbe
nega, Gumprez in Hymes, 1964; Bourdieu, 1991; Labov, 1972) konteksta,
razvojna psihologija pa pokaže na specifične – posredne in neposredne –
korelacije med značilnostmi primarnega okolja in hitrostjo govorno-jezi
kovnega razvoja. Ta točka »zgostitve«, katere zagon vztraja v 21. stoletje,
je polna meddisciplinarnih razkorakov, apropriacij in trkov.
V članku bomo pregledali raziskave, pokazali na trende in na menja-
ve »hegemonih« disciplin, ki se vrstijo v času. Predvsem bomo pozorni
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)139-166 139
izvirni znanstveni članek
