Page 142 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 142
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
na zadnja tri desetletja, v katerih je razumevanje razmerja »razred – ra-
zvoj« vse bolj odvisno od zbrane empirije. Ter na to, kako naraščajoč po-
zitivizem vpliva na razlagalno moč modelov. Poskusili bomo pokazati,
da so lahko izsledki raziskav nedosledni, čeprav so (empirično) točni.
Predvsem, kadar odvržejo teoretski okvir, ki je znanstveno pot »utrl«,
in konceptualne zasnove zamenjajo za bolj »instante« kategorizacije, ki
ustrezajo pridobljeni empiriji.
Raziskave govora in jezika otrok ter družin: disciplinarni
koraki in razkoraki
Da bi sploh mogli iskati odgovore na ta vprašanja in pokazati na »disci
plinarne tokove«, bomo kronološko nanizali prelomne raziskave s podro
čja. Psihologinja McCharty (1930) je bila ena prvih, ki je pokazala govor
no-jezikovne razlike med otroci različnih družbenih razredov. Ugotovila
je, da otroci srednjega razreda glede na otroke delavskega razreda upora
bljajo daljše stavke ter le-te bolj kompleksno slogovno in sintaktično ureja
jo. V 1960-ih je naraščalo zanimanje za kulturo podrazreda v Združenih
državah (Lawton, 1968), jezikovne »težave« otrok pa so bile vse pogo
steje povezane z vprašanjem udejanjanja meritokracije v šolstvu. Zgodnje
Bernsteinove raziskave (1958, 2003a) so na primer pokazale, da je neenaka
uspešnost med otroki iz različnih družbenih skupin povezana predvsem
z različnimi jezikovnimi dispozicijami. Otrokom iz dveh družbenih sku
pin (srednji in delavski razred) je dal v reševanje dva testa inteligentnosti
– verbalnega (test zahteva daljše odgovore) in neverbalnega (test je sesta
vljen predvsem iz matematičnih in logičnih nalog). Ugotovil je, da je raz
korak v rezultatih med družbenima skupinama močno odvisen od načina
preverjanja inteligentnosti.1
Tabela 1: Prikaz rezultatov merjenja verbalne in neverbalne
inteligentnosti (povzeto po Bernstein, 2003a).
Nižji delavski razred Verbalni test inteligentnosti Neverbalni test inteligentnosti
Srednje razred 41,9 47,4
Razlika 60,2 51,4
18,3 4,04
Na podlagi raziskovanja je osnoval dve »razredno zaznamova
ni« obliki jezika, ki naj bi vplivali na to, koliko posameznik obvladuje
»diskurz« formalnih institucij: javni jezik in formalni jezik. Za javni
1 Obe skupini sta reševali dva testa: Raven’s Progressive Matrices test (1938, v Bernstein,
2003a), ki je neverbalni inteligenčni test, in Mill Hill Vocabulary Scale Form I Senior
(ibid.), ki je verbalni test inteligentnosti (ibid.).
140
na zadnja tri desetletja, v katerih je razumevanje razmerja »razred – ra-
zvoj« vse bolj odvisno od zbrane empirije. Ter na to, kako naraščajoč po-
zitivizem vpliva na razlagalno moč modelov. Poskusili bomo pokazati,
da so lahko izsledki raziskav nedosledni, čeprav so (empirično) točni.
Predvsem, kadar odvržejo teoretski okvir, ki je znanstveno pot »utrl«,
in konceptualne zasnove zamenjajo za bolj »instante« kategorizacije, ki
ustrezajo pridobljeni empiriji.
Raziskave govora in jezika otrok ter družin: disciplinarni
koraki in razkoraki
Da bi sploh mogli iskati odgovore na ta vprašanja in pokazati na »disci
plinarne tokove«, bomo kronološko nanizali prelomne raziskave s podro
čja. Psihologinja McCharty (1930) je bila ena prvih, ki je pokazala govor
no-jezikovne razlike med otroci različnih družbenih razredov. Ugotovila
je, da otroci srednjega razreda glede na otroke delavskega razreda upora
bljajo daljše stavke ter le-te bolj kompleksno slogovno in sintaktično ureja
jo. V 1960-ih je naraščalo zanimanje za kulturo podrazreda v Združenih
državah (Lawton, 1968), jezikovne »težave« otrok pa so bile vse pogo
steje povezane z vprašanjem udejanjanja meritokracije v šolstvu. Zgodnje
Bernsteinove raziskave (1958, 2003a) so na primer pokazale, da je neenaka
uspešnost med otroki iz različnih družbenih skupin povezana predvsem
z različnimi jezikovnimi dispozicijami. Otrokom iz dveh družbenih sku
pin (srednji in delavski razred) je dal v reševanje dva testa inteligentnosti
– verbalnega (test zahteva daljše odgovore) in neverbalnega (test je sesta
vljen predvsem iz matematičnih in logičnih nalog). Ugotovil je, da je raz
korak v rezultatih med družbenima skupinama močno odvisen od načina
preverjanja inteligentnosti.1
Tabela 1: Prikaz rezultatov merjenja verbalne in neverbalne
inteligentnosti (povzeto po Bernstein, 2003a).
Nižji delavski razred Verbalni test inteligentnosti Neverbalni test inteligentnosti
Srednje razred 41,9 47,4
Razlika 60,2 51,4
18,3 4,04
Na podlagi raziskovanja je osnoval dve »razredno zaznamova
ni« obliki jezika, ki naj bi vplivali na to, koliko posameznik obvladuje
»diskurz« formalnih institucij: javni jezik in formalni jezik. Za javni
1 Obe skupini sta reševali dva testa: Raven’s Progressive Matrices test (1938, v Bernstein,
2003a), ki je neverbalni inteligenčni test, in Mill Hill Vocabulary Scale Form I Senior
(ibid.), ki je verbalni test inteligentnosti (ibid.).
140
