Page 136 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 136
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
učinek« kompleksen in kontingenten, nedvomno obstaja. Pomislimo le
na naravo spektakla skrbno koreografiranih razglasitev rezultatov razi
skave PISA – embargi, promocijski dogodki, dobro pripravljene informa
cije za medije, prikrojena sporočila, poudarjanje uvrstitev, raba grafičnih
prikazov in tako naprej –, vse se zdi oblikovano tako, da v državah, ki niso
med »najuspešnejšimi« ali »hitro napredujočimi« (D’Agnese, 2015), s
»PISA šoki«, kot jih imenujejo v literaturi, proizvede odzive s »hitro po
litiko« (Peck in Theodore, 2015). Podobno kot v ligi prvakov: tisto, kar
šteje, niso toliko dosežene točke, kolikor uvrstitev na lestvici, ki v sebi nosi
neki trajni pomen za prihodnost, saj najuspešnejše države postanejo refe
renčne, tiste, ki so zdrsnile po lestvici navzdol, pa iščejo hitre rešitve za iz
boljšanje stanja.
Seveda se raziskava PISA ne umešča do enake mere v vse nacional
ne sisteme preverjanja znanja, politiki in oblikovalci javnih politik pa lah
ko sporočilo, ki izhaja iz uvrščenosti na lestvico PISA, prikrojijo po svoje
in ga celo ignorirajo – vendar se morajo za to potruditi. PISA šoki vplivajo
na programe izobraževalnih reform v številnih državah – v literaturi so
najpogosteje omenjene Danska, Japonska in Nemčija (Breakspear, 2012)
–, natanko na tiste, ki imajo dobro financirane, a premalo uspešne izobra
ževalne sisteme. Premalo je bilo narejenega na poznavanju vplivov raziska
ve PISA na oblikovanje politik v postsocialističnih državah, čeprav se bo
Estonija z uvrstitvijo višje na lestvici verjetno znašla v središču pozorno
sti. V svojem novejšem prispevku Jakubowski (2018) za Poljsko ugotavlja,
da ima v tej državi raziskava PISA monopol v javni in medijski pozornosti
in da so rezultati Raziskave bralne pismenosti (PIRLS) ter Raziskave ma
tematične in naravoslovne pismenosti (TIMMS), ki se jima je Poljska pri
družila pozneje, obravnavane zgolj s strani strokovnjakov. Zanimivo je, da
je vladajoča stranka Zakon in pravičnost v svoji retoriki proti establišmen
tu nezaupljiva do transnacionalnih primerjalnih analiz, ki jih promovi
rajo mednarodne organizacije, in omenja, da bi reforme, ki jih nekateri
pripisujejo izboljšanim rezultatom v raziskavi PISA, prav lahko odpravili.
Jakubowski (2018) trdi, da je oblikovanje politik zgolj na strokovnem te
melju, ki ne upošteva občutenja ljudstva in prevladujočih političnih tren
dov, pogosto kontraproduktivno.
Opozorili smo že (Stubbs, 2019) na izjemni pomen statistike OECD
o družbeno-ekonomskem statusu in spolu, ki pogosto izhajajo iz meritev
PISA. Hkrati se »PISA cirkus« navadno osredotoča bolj na povprečja
in veliko manj na enakost možnosti, ki je zvedena na tehnično vpraša
nje. Raziskava PISA se skoraj ne osredotoča na etničnost, vrzel med ur
banim in ruralnim ali na posebne potrebe učencev in učenk, tako da pri
haja do očitnega razkoraka med rezultati raziskave PISA in razpravami
134
učinek« kompleksen in kontingenten, nedvomno obstaja. Pomislimo le
na naravo spektakla skrbno koreografiranih razglasitev rezultatov razi
skave PISA – embargi, promocijski dogodki, dobro pripravljene informa
cije za medije, prikrojena sporočila, poudarjanje uvrstitev, raba grafičnih
prikazov in tako naprej –, vse se zdi oblikovano tako, da v državah, ki niso
med »najuspešnejšimi« ali »hitro napredujočimi« (D’Agnese, 2015), s
»PISA šoki«, kot jih imenujejo v literaturi, proizvede odzive s »hitro po
litiko« (Peck in Theodore, 2015). Podobno kot v ligi prvakov: tisto, kar
šteje, niso toliko dosežene točke, kolikor uvrstitev na lestvici, ki v sebi nosi
neki trajni pomen za prihodnost, saj najuspešnejše države postanejo refe
renčne, tiste, ki so zdrsnile po lestvici navzdol, pa iščejo hitre rešitve za iz
boljšanje stanja.
Seveda se raziskava PISA ne umešča do enake mere v vse nacional
ne sisteme preverjanja znanja, politiki in oblikovalci javnih politik pa lah
ko sporočilo, ki izhaja iz uvrščenosti na lestvico PISA, prikrojijo po svoje
in ga celo ignorirajo – vendar se morajo za to potruditi. PISA šoki vplivajo
na programe izobraževalnih reform v številnih državah – v literaturi so
najpogosteje omenjene Danska, Japonska in Nemčija (Breakspear, 2012)
–, natanko na tiste, ki imajo dobro financirane, a premalo uspešne izobra
ževalne sisteme. Premalo je bilo narejenega na poznavanju vplivov raziska
ve PISA na oblikovanje politik v postsocialističnih državah, čeprav se bo
Estonija z uvrstitvijo višje na lestvici verjetno znašla v središču pozorno
sti. V svojem novejšem prispevku Jakubowski (2018) za Poljsko ugotavlja,
da ima v tej državi raziskava PISA monopol v javni in medijski pozornosti
in da so rezultati Raziskave bralne pismenosti (PIRLS) ter Raziskave ma
tematične in naravoslovne pismenosti (TIMMS), ki se jima je Poljska pri
družila pozneje, obravnavane zgolj s strani strokovnjakov. Zanimivo je, da
je vladajoča stranka Zakon in pravičnost v svoji retoriki proti establišmen
tu nezaupljiva do transnacionalnih primerjalnih analiz, ki jih promovi
rajo mednarodne organizacije, in omenja, da bi reforme, ki jih nekateri
pripisujejo izboljšanim rezultatom v raziskavi PISA, prav lahko odpravili.
Jakubowski (2018) trdi, da je oblikovanje politik zgolj na strokovnem te
melju, ki ne upošteva občutenja ljudstva in prevladujočih političnih tren
dov, pogosto kontraproduktivno.
Opozorili smo že (Stubbs, 2019) na izjemni pomen statistike OECD
o družbeno-ekonomskem statusu in spolu, ki pogosto izhajajo iz meritev
PISA. Hkrati se »PISA cirkus« navadno osredotoča bolj na povprečja
in veliko manj na enakost možnosti, ki je zvedena na tehnično vpraša
nje. Raziskava PISA se skoraj ne osredotoča na etničnost, vrzel med ur
banim in ruralnim ali na posebne potrebe učencev in učenk, tako da pri
haja do očitnega razkoraka med rezultati raziskave PISA in razpravami
134
