Page 9 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič

klaudija šterman ivančič ■ bralna (ne)pismenost in raziskava pisa

V prispevku Branje mladih leta 2009 in leta 2018 ter razlike v branju­
glede na spol in izobraževalni program Klaudija Šterman Ivančič in Melita
Puklek Levpušček obravnavata razlike v bralnih navadah slovenskih
15-let­nikov med leti 2009 in 2018, kjer posebno pozornost namenita razli­
kam v motivaciji za branje, pogostosti branja določene vrste bralnega gra­
diva, bralnim dejavnostim mladih na spletu in učinkoviti uporabi meta­
kognitivnih bralnih strategij. Na podlagi izsledkov izpostavita potrebo po
spodbujanju socialnega konteksta branja v mladostniškem obdobju, načr­
tno ozaveščanje mladih o tem, katere bralne strategije so uporabne, izpo­
stavita pa tudi naraščajočo potrebo po ustvarjanju kakovostnih spletnih
učnih gradiv za mlade v luči trenutnih družbenih sprememb.

Sonja Pečjak v prispevku Bralna pismenost v raziskavi PISA 2018 –
psihološki vpogled in interpretacije dosežkov slovenskih učencev izpostavlja
nekatere sistemske premike za spodbujanje razvoja bralne pismenosti v
Sloveniji, pojasniti pa skuša tudi velike razlike v bralnih dosežkih in moti­
vaciji za branje med spoloma pri slovenskih učencih. Izpostavi tudi neka­
tere značilnosti spodbudnega učnega okolja pri slovenščini za razvoj bral­
ne pismenosti in jih primerja z zaznanim učnim okoljem učencev drugih
držav OECD. Izzive na področju spodbujanja bralne pismenosti v sloven­
skem prostoru vidi na področju zmanjševanja razlik v bralni pismenosti
med spoloma, v sistematičnem razvijanju predbralnih spretnosti v pred­
šolskem obdobju, v kakovostnem pouku začetnega opismenjevanja s po­
udarkom na razvoju fonoloških sposobnosti in v potrebi po ozaveščanju
učiteljev o tem, da so prav oni pomembni pri razvijanju bralne motivacije
in dosežkov učencev in učenk.

V prispevku Ima miselnost o nespremenljivosti inteligentnosti učinek
v neustrezni bralni samopodobi? Marjan Šimenc in Mojca Štraus na pod­
lagi podatkov raziskave PISA 2018 obravnavata pojavnost fiksne in razvoj­
ne miselnosti, ki se nanaša na pojmovanje lastne inteligentnosti pri slo­
venskih 15-letnikih. Osrednje zanimanje posvečata kontekstu, ki ga ta
miselnosti oblikuje v odnosu med bralno pismenostjo in bralno samopo­
dobo. Na podlagi izsledkov študije ugotavljata, da je v medsebojni pove­
zanosti bralnih dosežkov in samopodobe naloga učiteljev skrbeti za obe
vrsti vzgojno-izobraževalnih rezultatov in da je ob tem, še posebno za šib­
kejše učence, pomembno spodbujanje razvojne miselnosti in grajenje po­
zitivne učne samopodobe.

Neja Markelj in Vedrana Sember v prispevku Vpliv šolske klime na
zaznavanje življenjskega zadovoljstva slovenskih mladostnikov v raziska-
vi PISA 2018 preučita, kateri so najpomembnejši napovedniki življenjske­
ga zadovoljstva 15-letnikov v šolskem okolju. Pri tem ju zanima vloga ob­
čutka pripadnosti šoli, pogostost medvrstniškega nasilja, disciplina med

7