Page 8 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 8
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
rezultate podrobneje razumeti in jih osmisliti v nacionalnem šolskem
kontekstu, pa je potreben dodaten razmislek o ozadenjskih dejavnikih
samih rezultatov (Šterman Ivančič in Štremfel, 2020). Na tem področju
nam podatki raziskave PISA omogočajo vpogled v različne teme. To so:
demografske značilnosti sodelujočih dijakov in dijakinj, izvajanje pouka
slovenščine na šolah, motivacija za branje, prostočasne bralne dejavnosti
mladih, vrsta gradiva, ki ga mladi radi berejo, dejavnosti branja na spletu,
občutek pripadnosti in sprejetosti v šoli, počutje v šoli, odnos z učiteljem
in doživljanje učitelja, doživljanje nasilja s strani vrstnikov, opora s strani
staršev, uporaba IKT tehnologije pri učenju in poučevanju itd. In, čeprav
gre pri preverjanju teh dejavnikov v raziskavi PISA za subjektiven pogled
15-letnikov na te teme, nam rezultati s teh področij odpirajo drugačno sli
ko in številna nova vprašanja, na katera bi z vidika zagotavljanja kakovost
nega ter varnega in spodbudnega učnega okolja v slovenskem šolskem pro
storu veljajo odgovoriti.
Rezultati na teh področjih namreč kažejo, da imamo v Sloveniji na
področju dosežkov iz bralne pismenosti izrazite razlike med spoloma in
med različnimi srednješolskimi izobraževalnimi programi, med dijaki in
dijakinjami iz različnih srednješolskih izobraževalnih programov so zna
čilne razlike v njihovem socialno-ekonomskem statusu, dijaki in dijakinje
z imigrantskim ozadjem pa v povprečju dosegajo precej nižje rezultate od
tistih dijakov in dijakinj, ki ne poročajo o tem ozadju (Šterman Ivančič,
2019). Ob tem slovenski 15-letniki poročajo o nizki motivaciji za branje,
nizkem navdušenju učitelja pri poučevanju slovenščine, nizki zaznani
opori s strani tega učitelja ter slabi povratni informaciji pri pouku sloven
ščine. Na področju blagostanja dijakov in dijakinj ti poročajo o nizkem
občutku pripadnosti šoli, dokaj pogosti prisotnosti različnih oblik medvr
stniškega nasilja in prevladujoči fiksni miselnosti v odnosu do pojmovan
ja lastne inteligentnosti (ibid.).
Namen pričujoče tematske številke je nasloviti omenjene pereče
teme in podrobneje raziskati ter premisliti izstopajoča vprašanjih. V njej
so zbrani prispevki, ki ponujajo podrobnejši vpogled v različne dejavni
ke bralne pismenosti in osvetljujejo njene različne vidike. Vključene so
tako empirične raziskave podatkov PISA 2018 kot tudi teoretsko-analitič
ni pristopi, ki med drugim izpostavijo kritiko same raziskave in odpirajo
širšo družbeno perspektivo pojmovanja bralne pismenosti. Ob koncu so
prispevki dopolnjeni z dvema strokovnima prispevkoma, ki prikažeta ra
zumevanje rezultatov raziskave PISA in bralne pismenosti z vidika prakse,
v številko pa so vključene tudi tri recenzije tujih monografij, ki prinašajo
vpogled v pojmovanje rezultatov raziskave PISA na tujem in jih obravna
vajo v širši mednarodni perspektivi.
6
rezultate podrobneje razumeti in jih osmisliti v nacionalnem šolskem
kontekstu, pa je potreben dodaten razmislek o ozadenjskih dejavnikih
samih rezultatov (Šterman Ivančič in Štremfel, 2020). Na tem področju
nam podatki raziskave PISA omogočajo vpogled v različne teme. To so:
demografske značilnosti sodelujočih dijakov in dijakinj, izvajanje pouka
slovenščine na šolah, motivacija za branje, prostočasne bralne dejavnosti
mladih, vrsta gradiva, ki ga mladi radi berejo, dejavnosti branja na spletu,
občutek pripadnosti in sprejetosti v šoli, počutje v šoli, odnos z učiteljem
in doživljanje učitelja, doživljanje nasilja s strani vrstnikov, opora s strani
staršev, uporaba IKT tehnologije pri učenju in poučevanju itd. In, čeprav
gre pri preverjanju teh dejavnikov v raziskavi PISA za subjektiven pogled
15-letnikov na te teme, nam rezultati s teh področij odpirajo drugačno sli
ko in številna nova vprašanja, na katera bi z vidika zagotavljanja kakovost
nega ter varnega in spodbudnega učnega okolja v slovenskem šolskem pro
storu veljajo odgovoriti.
Rezultati na teh področjih namreč kažejo, da imamo v Sloveniji na
področju dosežkov iz bralne pismenosti izrazite razlike med spoloma in
med različnimi srednješolskimi izobraževalnimi programi, med dijaki in
dijakinjami iz različnih srednješolskih izobraževalnih programov so zna
čilne razlike v njihovem socialno-ekonomskem statusu, dijaki in dijakinje
z imigrantskim ozadjem pa v povprečju dosegajo precej nižje rezultate od
tistih dijakov in dijakinj, ki ne poročajo o tem ozadju (Šterman Ivančič,
2019). Ob tem slovenski 15-letniki poročajo o nizki motivaciji za branje,
nizkem navdušenju učitelja pri poučevanju slovenščine, nizki zaznani
opori s strani tega učitelja ter slabi povratni informaciji pri pouku sloven
ščine. Na področju blagostanja dijakov in dijakinj ti poročajo o nizkem
občutku pripadnosti šoli, dokaj pogosti prisotnosti različnih oblik medvr
stniškega nasilja in prevladujoči fiksni miselnosti v odnosu do pojmovan
ja lastne inteligentnosti (ibid.).
Namen pričujoče tematske številke je nasloviti omenjene pereče
teme in podrobneje raziskati ter premisliti izstopajoča vprašanjih. V njej
so zbrani prispevki, ki ponujajo podrobnejši vpogled v različne dejavni
ke bralne pismenosti in osvetljujejo njene različne vidike. Vključene so
tako empirične raziskave podatkov PISA 2018 kot tudi teoretsko-analitič
ni pristopi, ki med drugim izpostavijo kritiko same raziskave in odpirajo
širšo družbeno perspektivo pojmovanja bralne pismenosti. Ob koncu so
prispevki dopolnjeni z dvema strokovnima prispevkoma, ki prikažeta ra
zumevanje rezultatov raziskave PISA in bralne pismenosti z vidika prakse,
v številko pa so vključene tudi tri recenzije tujih monografij, ki prinašajo
vpogled v pojmovanje rezultatov raziskave PISA na tujem in jih obravna
vajo v širši mednarodni perspektivi.
6
