Page 7 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 7
lna (ne)pismenost in raziskava PISA
Klaudija Šterman Ivančič
Raziskava PISA je dolgoročni program ugotavljanja znanja in spret
nosti učencev ter učenk v državah članicah OECD in državah part
nerkah. V Sloveniji jo na Pedagoškem inštitutu izvajamo od leta
2006, z raziskavo pa ugotavljamo bralno, matematično in naravoslovno
pismenosti slovenskih 15-letnikov. Prispevki v tej številki temeljijo na zad
njih rezultatih raziskave iz leta 2018, ko je bil v raziskavi ponovno pouda
rek na ugotavljanju bralne pismenosti. V raziskavi je sodeloval 6.401 dijak
in dijakinja ter učenec in učenka iz 302 srednješolskih izobraževalnih pro
gramov, 43 osnovnih šol in dveh ustanov za izobraževanje odraslih.
Odkar v Sloveniji izvajamo raziskavo PISA, se izmed vseh treh pre
verjanih pismenosti kot najšibkejše področje kaže ravno bralna pisme
nost. Leta 2009, ko je bila bralna pismenost v raziskavi prvič poudarjeno
področje preverjanja, so slovenski 15-letniki na mednarodni lestvici so
delujočih držav dosegli rezultat pod povprečjem OECD. Posledično so
se začela v slovenskem šolskem in raziskovalnem prostoru odpirati nova
vprašanja, ki so skušala nasloviti vzroke za tovrsten rezultat in identificira
ti situacijske, psihološke in socialne dejavnike, ki se z bralno pismenostjo
posredno ali neposredno povezujejo. Podpovprečne rezultate smo kasneje
zabeležili še v letu 2012, v ciklu raziskave PISA 2015 pa so slovenski 15-let
niki ponovno dosegli rezultat nad povprečjem držav OECD. Podobno
kažejo tudi podatki iz leta 2018, ki so za ugotavljanje trendov zaradi po
novnega poudarka na preverjanju bralne pismenosti najbolj relevantni.
Na prvi pogled smo lahko z nadpovprečnimi rezultati seveda za
dovoljni, saj do določene mere kažejo na uspešnost naših dijakov in dija
kinj v primerjavi z vrstniki iz drugih držav OECD. V kolikor pa želimo
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)5-10 5
Klaudija Šterman Ivančič
Raziskava PISA je dolgoročni program ugotavljanja znanja in spret
nosti učencev ter učenk v državah članicah OECD in državah part
nerkah. V Sloveniji jo na Pedagoškem inštitutu izvajamo od leta
2006, z raziskavo pa ugotavljamo bralno, matematično in naravoslovno
pismenosti slovenskih 15-letnikov. Prispevki v tej številki temeljijo na zad
njih rezultatih raziskave iz leta 2018, ko je bil v raziskavi ponovno pouda
rek na ugotavljanju bralne pismenosti. V raziskavi je sodeloval 6.401 dijak
in dijakinja ter učenec in učenka iz 302 srednješolskih izobraževalnih pro
gramov, 43 osnovnih šol in dveh ustanov za izobraževanje odraslih.
Odkar v Sloveniji izvajamo raziskavo PISA, se izmed vseh treh pre
verjanih pismenosti kot najšibkejše področje kaže ravno bralna pisme
nost. Leta 2009, ko je bila bralna pismenost v raziskavi prvič poudarjeno
področje preverjanja, so slovenski 15-letniki na mednarodni lestvici so
delujočih držav dosegli rezultat pod povprečjem OECD. Posledično so
se začela v slovenskem šolskem in raziskovalnem prostoru odpirati nova
vprašanja, ki so skušala nasloviti vzroke za tovrsten rezultat in identificira
ti situacijske, psihološke in socialne dejavnike, ki se z bralno pismenostjo
posredno ali neposredno povezujejo. Podpovprečne rezultate smo kasneje
zabeležili še v letu 2012, v ciklu raziskave PISA 2015 pa so slovenski 15-let
niki ponovno dosegli rezultat nad povprečjem držav OECD. Podobno
kažejo tudi podatki iz leta 2018, ki so za ugotavljanje trendov zaradi po
novnega poudarka na preverjanju bralne pismenosti najbolj relevantni.
Na prvi pogled smo lahko z nadpovprečnimi rezultati seveda za
dovoljni, saj do določene mere kažejo na uspešnost naših dijakov in dija
kinj v primerjavi z vrstniki iz drugih držav OECD. V kolikor pa želimo
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)5-10 5
