Page 65 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 65
Šola in medvrstniško nasilje v Sloveniji:
raziskovalni pristopi, metode
in metaanaliza dosedanjega raziskovanja
v Sloveniji
Ajda Šulc in Aleš Bučar Ručman
Šola je ključna družbena institucija sistematičnega izobraževanja in
hkrati tudi vzgoje. Na njeno osrednjo vlogo kaže Althusserjev (2000)
zaključek, da je šola eden ključnih ideoloških aparatov države in naj-
večja pridobitev francoske revolucije, ki je prenesla izobraževanje izpod
avtoritete cerkve pod okrilje sekulariziranega državnega sistema. Šola je
institucija, ki otroku poleg družine v dokaj zgodnjem otroštvu in relativ-
no dolgotrajnem obdobju preko množice interakcij z vrstniki, učitelji in
drugimi strokovnimi delavci prenaša, uči in tudi sooblikuje vrednote ter
norme. Vendar ne smemo spregledati, da šolsko okolje ni izolirano in lo-
čeno od širše družbe. Ravno obratno, šola – tako v kontekstu delovanja
formalnega izobraževalnega in vzgojnega sistema kot mesto vzpostavlja-
nja neformalnih interakcij – je preslikava najprej neposrednega lokalnega
in nato širšega družbenega okolja. V šoli se kažejo vse njegove prednosti,
odlike, priložnosti kot tudi slabosti, grožnje in težave. Ena takšnih težav
je tudi nasilje v šolskem prostoru.
Kot nazorno pokaže Henry (2000), je pomembno razumevanje, da
povezava med nasiljem in šolo poteka na številnih nivojih in vključuje
tako medosebno nasilje, katerega akterji so učenci, kot tudi nasilje uči-
teljev, vodstev šol, staršev, lokalne in državne oblasti – med seboj in nad
učenci, škodljive družbene procese in prakse, ki se kažejo kot instituciona-
lizirane oblike rasizma, seksizma in drugih oblik diskriminacije. Lešnik
Mugnaioni, Koren, Logaj in Brejc (2009) nasilje v šolskem okolju delijo
glede na udeležence, in sicer na nasilje med učenci, učencev nad učitelji,
učiteljev nad učenci, med zaposlenimi ter med starši in učitelji, kar pa se
lahko izvaja na različne načine, ki jih bomo klasificirali v nadaljevanju.
63
raziskovalni pristopi, metode
in metaanaliza dosedanjega raziskovanja
v Sloveniji
Ajda Šulc in Aleš Bučar Ručman
Šola je ključna družbena institucija sistematičnega izobraževanja in
hkrati tudi vzgoje. Na njeno osrednjo vlogo kaže Althusserjev (2000)
zaključek, da je šola eden ključnih ideoloških aparatov države in naj-
večja pridobitev francoske revolucije, ki je prenesla izobraževanje izpod
avtoritete cerkve pod okrilje sekulariziranega državnega sistema. Šola je
institucija, ki otroku poleg družine v dokaj zgodnjem otroštvu in relativ-
no dolgotrajnem obdobju preko množice interakcij z vrstniki, učitelji in
drugimi strokovnimi delavci prenaša, uči in tudi sooblikuje vrednote ter
norme. Vendar ne smemo spregledati, da šolsko okolje ni izolirano in lo-
čeno od širše družbe. Ravno obratno, šola – tako v kontekstu delovanja
formalnega izobraževalnega in vzgojnega sistema kot mesto vzpostavlja-
nja neformalnih interakcij – je preslikava najprej neposrednega lokalnega
in nato širšega družbenega okolja. V šoli se kažejo vse njegove prednosti,
odlike, priložnosti kot tudi slabosti, grožnje in težave. Ena takšnih težav
je tudi nasilje v šolskem prostoru.
Kot nazorno pokaže Henry (2000), je pomembno razumevanje, da
povezava med nasiljem in šolo poteka na številnih nivojih in vključuje
tako medosebno nasilje, katerega akterji so učenci, kot tudi nasilje uči-
teljev, vodstev šol, staršev, lokalne in državne oblasti – med seboj in nad
učenci, škodljive družbene procese in prakse, ki se kažejo kot instituciona-
lizirane oblike rasizma, seksizma in drugih oblik diskriminacije. Lešnik
Mugnaioni, Koren, Logaj in Brejc (2009) nasilje v šolskem okolju delijo
glede na udeležence, in sicer na nasilje med učenci, učencev nad učitelji,
učiteljev nad učenci, med zaposlenimi ter med starši in učitelji, kar pa se
lahko izvaja na različne načine, ki jih bomo klasificirali v nadaljevanju.
63
