Page 69 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 69
šulc in a. bučar ručman ■ šola in medvrstniško nasilje v sloveniji: metaanaliza
nasilje preko interneta ali digitalne komunikacije (Parks, 2013).4 Večina
avtorjev pri oblikovanju definicije kibernetskega medvrstniškega nasi-
lja izhaja iz predhodno opisanih značilnosti klasičnega medvrstniškega
nasilja. Opredeljujejo ga kot ponavljajoče in namerno nasilje, ki ga dalj-
še časovno obdobje izvajajo vrstniki žrtve, ki občuti strah in se sama tež-
ko brani, nasilje pa se izvaja z uporabo digitalnega komuniciranja (Riebel,
Jager in Fischer, 2009; Weber in Pelfrey, 2014; Završnik, 2013; Završnik
in Sedej, 2012). Obsega žalitve, grožnje, izsiljevanje, širjenje laži ali poni-
ževanje preko e-pošte, sistemov za takojšnje sporočanje, klepetalnic, ko-
mentarjev ali objav na družbenih omrežjih, ustvarjanja lažnih profilov in
podobno (Lebar in drugi, 2017; Parks, 2013). Namen teh dejanj je prizade-
ti, ponižati, ustrahovati, manipulirati ali socialno izključiti žrtev oziroma
ji uničiti njene odnose z vrstniki (Netzley, 2014; Sullivan, 2011). Pri tem
podobno kot pri klasičnem oz. tradicionalnem nasilju (Bučar Ručman,
2004) medsebojna agresija oseb, ki se v to podajo zavestno, prostovoljno
in s približno enakovredno porazdelitvijo moči, ni klasificirana kot kiber-
netsko medvrstniško nasilje (Sullivan, 2011).
Prepoznavanje in raziskovanje medvrstniškega nasilja
Za razumevanje družbenega dogajanja in medsebojnih odnosov, odpra-
vljanje vzrokov negativnih pojavov in uspešno soočanje s posledicami, na-
črtovanje in oblikovanje učinkovitih ukrepov za pomoč vsem žrtvam sta
ključnega pomena znanstveno raziskovanje in uporaba zanesljivih, ve-
ljavnih in natančnih raziskovalnih metod. To velja tudi za razumevanje
in ukrepanje na področju medvrstniškega nasilja. Kot pravi Pušnikova
(2012), ga moramo znati prepoznati, nanj reagirati in ozaveščati potenci-
alno vpletene. Natančna analiza stanja je prvi korak pri načrtovanju pre-
ventivnih aktivnosti. V to analizo je treba zajeti prepoznavanje pojavnih
oblik, obseg in specifične značilnosti medvrstniškega nasilja. Ugotoviti
moramo, kako pogosto se otroci in mladostniki srečujejo z medvrstni-
škim nasiljem, v kakšnih oblikah in kje, kakšni so razlogi za takšno ve-
denje in kakšno pomoč iščejo, dobijo ali pogrešajo žrtve in priče (Bučar
Ručman, 2009). Šele na podlagi teh informacij in njihove umestitve v širši
družbeni kontekst lahko razumemo medvrstniško nasilje in nato obliku-
jemo preventivne ukrepe in strategije.
Raziskovanje nam omogoča tudi vpogled v »sivo polje« medvrstni-
škega nasilja, tj. vpogled v drugače neprijavljene ali nezaznane primere.
4 Nekateri avtorji (npr. Weber in Pelfrey, 2014) zagovarjajo razumevanje kibernetskega
medvrstniškega nasilja kot posebne oblike, medtem ko ga drugi (npr. Netzley, 2014) pre-
poznavajo kot obliko medvrstniškega nasilja, pri kateri pride do prenosa trpinčenja iz šole
in neposrednega fizičnega prostora v kibernetski prostor.
67
nasilje preko interneta ali digitalne komunikacije (Parks, 2013).4 Večina
avtorjev pri oblikovanju definicije kibernetskega medvrstniškega nasi-
lja izhaja iz predhodno opisanih značilnosti klasičnega medvrstniškega
nasilja. Opredeljujejo ga kot ponavljajoče in namerno nasilje, ki ga dalj-
še časovno obdobje izvajajo vrstniki žrtve, ki občuti strah in se sama tež-
ko brani, nasilje pa se izvaja z uporabo digitalnega komuniciranja (Riebel,
Jager in Fischer, 2009; Weber in Pelfrey, 2014; Završnik, 2013; Završnik
in Sedej, 2012). Obsega žalitve, grožnje, izsiljevanje, širjenje laži ali poni-
ževanje preko e-pošte, sistemov za takojšnje sporočanje, klepetalnic, ko-
mentarjev ali objav na družbenih omrežjih, ustvarjanja lažnih profilov in
podobno (Lebar in drugi, 2017; Parks, 2013). Namen teh dejanj je prizade-
ti, ponižati, ustrahovati, manipulirati ali socialno izključiti žrtev oziroma
ji uničiti njene odnose z vrstniki (Netzley, 2014; Sullivan, 2011). Pri tem
podobno kot pri klasičnem oz. tradicionalnem nasilju (Bučar Ručman,
2004) medsebojna agresija oseb, ki se v to podajo zavestno, prostovoljno
in s približno enakovredno porazdelitvijo moči, ni klasificirana kot kiber-
netsko medvrstniško nasilje (Sullivan, 2011).
Prepoznavanje in raziskovanje medvrstniškega nasilja
Za razumevanje družbenega dogajanja in medsebojnih odnosov, odpra-
vljanje vzrokov negativnih pojavov in uspešno soočanje s posledicami, na-
črtovanje in oblikovanje učinkovitih ukrepov za pomoč vsem žrtvam sta
ključnega pomena znanstveno raziskovanje in uporaba zanesljivih, ve-
ljavnih in natančnih raziskovalnih metod. To velja tudi za razumevanje
in ukrepanje na področju medvrstniškega nasilja. Kot pravi Pušnikova
(2012), ga moramo znati prepoznati, nanj reagirati in ozaveščati potenci-
alno vpletene. Natančna analiza stanja je prvi korak pri načrtovanju pre-
ventivnih aktivnosti. V to analizo je treba zajeti prepoznavanje pojavnih
oblik, obseg in specifične značilnosti medvrstniškega nasilja. Ugotoviti
moramo, kako pogosto se otroci in mladostniki srečujejo z medvrstni-
škim nasiljem, v kakšnih oblikah in kje, kakšni so razlogi za takšno ve-
denje in kakšno pomoč iščejo, dobijo ali pogrešajo žrtve in priče (Bučar
Ručman, 2009). Šele na podlagi teh informacij in njihove umestitve v širši
družbeni kontekst lahko razumemo medvrstniško nasilje in nato obliku-
jemo preventivne ukrepe in strategije.
Raziskovanje nam omogoča tudi vpogled v »sivo polje« medvrstni-
škega nasilja, tj. vpogled v drugače neprijavljene ali nezaznane primere.
4 Nekateri avtorji (npr. Weber in Pelfrey, 2014) zagovarjajo razumevanje kibernetskega
medvrstniškega nasilja kot posebne oblike, medtem ko ga drugi (npr. Netzley, 2014) pre-
poznavajo kot obliko medvrstniškega nasilja, pri kateri pride do prenosa trpinčenja iz šole
in neposrednega fizičnega prostora v kibernetski prostor.
67
