Page 66 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 66
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
Pomembni značilnosti za razumevanje vzrokov in posledic nasilja sta in-
tenziteta in pogostost nasilnih dejanj. Slednja igra pomembno vlogo pri
posebni obliki nasilja v šolah, na katero se bomo osredotočili v nadaljeva-
nju, tj. pri medvrstniškem nasilju.
Medvrstniško trpinčenje, nadlegovanje, ustrahovanje,
nasilje
Znanstveni diskurz v angleškem jeziku uporablja termin bullying kot
označevalec, ki vključuje različne oblike medvstniškega nasilja. Enotnega
prevoda tega termina v slovenščini ne poznamo. V zadnjih desetletjih
je mogoče pri nas zaslediti uporabo različnih izrazov, med katerimi so v
ospredju medvrstniško trpinčenje, nadlegovanje, ustrahovanje, prega-
njanje (Bučar Ručman, 2004; Dekleva, 1997; 2001; Pušnik, 2012), zlo-
rabljanje, tiraniziranje ali (med)vrstniško nasilje (Dekleva, 2001; Lešnik
Mugnaioni in drugi, 2009; Marjanovič Umek in drugi, 2004).1 Podobno
pestrost in razpršenost je mogoče zaznati pri definicijah omenjenih de-
janj oz. procesov. Kljub različnim pristopom in pogledom na medvrstni-
ško nasilje lahko prepoznamo pri avtorjih naslednje skupne imenovalce:
1) gre za ponavljajoče se nasilje nad otrokom ali mladostnikom, ki lah-
ko nastopa v različnih oblikah in intenziteti;
2) izvršujejo ga njegovi vrstniki oz. drugi mladostniki (eden ali več);
3) največkrat se dogaja v šoli ali v povezavi z njo;
4) traja daljše časovno obdobje; in
5) povzroča strah, neprijetne občutke in trpljenje (Bučar Ručman,
2004; Dekleva, 2001; Lebar, Nagode in Žerjav, 2017; Lešnik
Mugnaioni in drugi, 2009; Marjanovič Umek in drugi, 2004;
Pušnik, 2012).
Večina avtorjev pri tem dodaja, da so storilci nesorazmerno močnej-
ši od žrtve, ki se težko ali sploh ne more braniti sama (Lešnik Mugnaioni
in drugi, 2009; Olweus, 2009; Pušnik, 2012).
Med različnimi oblikami medvrstniškega nasilja je bilo v preteklosti
v ospredje postavljeno zgolj fizično in besedno nasilje (Craig, 1998), s po-
globljenim naslavljanjem problema pa avtorji danes v definicijo vključuje-
jo tudi druge oblike nasilja z zgoraj opisanimi značilnostmi. Kljub temu,
da pogosto uporabljajo neenotne klasifikacije ali zgolj naštevajo pojavne
oblike, lahko zaključimo, da je med oblike medvrstniškega nasilja vklju-
čeno fizično (uporaba fizične sile), verbalno (besede, ki žrtev prizadenejo),
1 V nadaljevanju prispevka uporabljamo termin medvrstniško nasilje kot splošen označeva-
lec za različne oblike medvrstniškega trpinčenja, nadlegovanja, ustrahovanja, preganjanja
in druge oblike dejanj vrstnikov, ki oškodujejo žrtve.
64
Pomembni značilnosti za razumevanje vzrokov in posledic nasilja sta in-
tenziteta in pogostost nasilnih dejanj. Slednja igra pomembno vlogo pri
posebni obliki nasilja v šolah, na katero se bomo osredotočili v nadaljeva-
nju, tj. pri medvrstniškem nasilju.
Medvrstniško trpinčenje, nadlegovanje, ustrahovanje,
nasilje
Znanstveni diskurz v angleškem jeziku uporablja termin bullying kot
označevalec, ki vključuje različne oblike medvstniškega nasilja. Enotnega
prevoda tega termina v slovenščini ne poznamo. V zadnjih desetletjih
je mogoče pri nas zaslediti uporabo različnih izrazov, med katerimi so v
ospredju medvrstniško trpinčenje, nadlegovanje, ustrahovanje, prega-
njanje (Bučar Ručman, 2004; Dekleva, 1997; 2001; Pušnik, 2012), zlo-
rabljanje, tiraniziranje ali (med)vrstniško nasilje (Dekleva, 2001; Lešnik
Mugnaioni in drugi, 2009; Marjanovič Umek in drugi, 2004).1 Podobno
pestrost in razpršenost je mogoče zaznati pri definicijah omenjenih de-
janj oz. procesov. Kljub različnim pristopom in pogledom na medvrstni-
ško nasilje lahko prepoznamo pri avtorjih naslednje skupne imenovalce:
1) gre za ponavljajoče se nasilje nad otrokom ali mladostnikom, ki lah-
ko nastopa v različnih oblikah in intenziteti;
2) izvršujejo ga njegovi vrstniki oz. drugi mladostniki (eden ali več);
3) največkrat se dogaja v šoli ali v povezavi z njo;
4) traja daljše časovno obdobje; in
5) povzroča strah, neprijetne občutke in trpljenje (Bučar Ručman,
2004; Dekleva, 2001; Lebar, Nagode in Žerjav, 2017; Lešnik
Mugnaioni in drugi, 2009; Marjanovič Umek in drugi, 2004;
Pušnik, 2012).
Večina avtorjev pri tem dodaja, da so storilci nesorazmerno močnej-
ši od žrtve, ki se težko ali sploh ne more braniti sama (Lešnik Mugnaioni
in drugi, 2009; Olweus, 2009; Pušnik, 2012).
Med različnimi oblikami medvrstniškega nasilja je bilo v preteklosti
v ospredje postavljeno zgolj fizično in besedno nasilje (Craig, 1998), s po-
globljenim naslavljanjem problema pa avtorji danes v definicijo vključuje-
jo tudi druge oblike nasilja z zgoraj opisanimi značilnostmi. Kljub temu,
da pogosto uporabljajo neenotne klasifikacije ali zgolj naštevajo pojavne
oblike, lahko zaključimo, da je med oblike medvrstniškega nasilja vklju-
čeno fizično (uporaba fizične sile), verbalno (besede, ki žrtev prizadenejo),
1 V nadaljevanju prispevka uporabljamo termin medvrstniško nasilje kot splošen označeva-
lec za različne oblike medvrstniškega trpinčenja, nadlegovanja, ustrahovanja, preganjanja
in druge oblike dejanj vrstnikov, ki oškodujejo žrtve.
64
