Page 62 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 62
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
prepričljivo je obstoj tega pojava mogoče dokazati v obliki nečesa, kar je
Norman Geras poimenoval pogodba o medsebojni ravnodušnosti. Geras
v istoimenski knjigi Contract of Mutual Indifference holokavst in druga
velika grozodejstva našega časa razloži z ravnodušnostjo, ki jo izkazujemo
ob trpljenju drugih. V Sredozemlju se je v zadnjih nekaj letih utopilo na ti-
soče ljudi, deloma zaradi ukrepov v nekaterih afriških državah in neukre-
panja evropskih držav, pa tudi zaradi eksplicitnega oziroma implicitnega
strinjanja Evropejcev, ki politikom, kot so Salvini, Farage, Le Penova in
Orban, namenjajo popolno podporo.
Več vaših člankov o nasilju, na primer ‚Two concepts of violence‘
in ‚Why is violence bad‘, je postalo locus classicus v filozofski lite-
raturi o nasilju. Vas nasilje kot filozofski pojav še vedno zanima?
S problematiko nasilja se ukvarjam že zadnjih 18 let, vendar imam
še vedno občutek, da sem šele na začetku. Nasilje me še vedno zanima in
še vedno se mi zdi, da je filozofija najboljše orodje za celovito razumeva-
nje smisla, pomena in grozot nasilja. Od izdaje mojih knjig o nasilju sem
raziskal še dve področji, ki se močno prekrivata z nasiljem – družbeno ne-
pravičnost in kršitve človekovih pravic. Čeprav gre za različni področji s
svojo specializirano literaturo, se problematike družbene nepravičnosti in
človekovih pravic lotevam skozi prizmo tega, kar sem se naučil iz dolgole-
tnega raziskovanja različnih vidikov nasilja.
Kar zadeva samo problematiko nasilja, sem se od objave svoje knjige
lotil preučevanja treh specifičnih tematik. Upam, da bom svoje najnovejše
eseje o nasilju nekoč v bližnji prihodnosti zbral v obliki knjige. Prva tema-
tika je logično nadaljevanje glavne tematike moje knjige. Če sem v knjigi
Violence and Social Justice trdil, da bi morali nasilje opredeliti kot kršitev
integritete, me zdaj zanima, na kakšen način si lahko preživeli nasilja po-
vrnejo integriteto oziroma celovitost. V zadnjih letih je bilo objavljenih
veliko knjig o vprašanju tranzicijske pravičnosti in zlasti komisij za resni-
co. Čeprav obstaja nekaj pomembnih del, ki se ukvarjajo s temi vprašanji,
menim, da ta literatura, razen nekaj svetlih izjem, ne ponuja vedno trdne
razlage pomena nasilja in izzivov, ki jih predstavlja pridobivanje znanja o
nasilju. Moj prispevek ‚Knowing Violence: Testimony, Trust and Truth‘,
ki je bil objavljen v reviji Revue Internationale de Philosophie (2006), pred-
stavlja poskus raziskovanja te vrzeli. Poudarek tega članka je bil na episte-
mologiji nasilja in vlogi zaupanja med preživelimi nasilja, ki so doživeli
kršitev svoje integritete, in tretjimi sogovorniki, ki iščejo resnico o nasil-
nih dogodkih. Še vedno sem osupel nad dejstvom, da delo komisij za re-
snico temelji na dilemi, ali lahko zaupajo pričevanjem preživelih, ko pa bi
60
prepričljivo je obstoj tega pojava mogoče dokazati v obliki nečesa, kar je
Norman Geras poimenoval pogodba o medsebojni ravnodušnosti. Geras
v istoimenski knjigi Contract of Mutual Indifference holokavst in druga
velika grozodejstva našega časa razloži z ravnodušnostjo, ki jo izkazujemo
ob trpljenju drugih. V Sredozemlju se je v zadnjih nekaj letih utopilo na ti-
soče ljudi, deloma zaradi ukrepov v nekaterih afriških državah in neukre-
panja evropskih držav, pa tudi zaradi eksplicitnega oziroma implicitnega
strinjanja Evropejcev, ki politikom, kot so Salvini, Farage, Le Penova in
Orban, namenjajo popolno podporo.
Več vaših člankov o nasilju, na primer ‚Two concepts of violence‘
in ‚Why is violence bad‘, je postalo locus classicus v filozofski lite-
raturi o nasilju. Vas nasilje kot filozofski pojav še vedno zanima?
S problematiko nasilja se ukvarjam že zadnjih 18 let, vendar imam
še vedno občutek, da sem šele na začetku. Nasilje me še vedno zanima in
še vedno se mi zdi, da je filozofija najboljše orodje za celovito razumeva-
nje smisla, pomena in grozot nasilja. Od izdaje mojih knjig o nasilju sem
raziskal še dve področji, ki se močno prekrivata z nasiljem – družbeno ne-
pravičnost in kršitve človekovih pravic. Čeprav gre za različni področji s
svojo specializirano literaturo, se problematike družbene nepravičnosti in
človekovih pravic lotevam skozi prizmo tega, kar sem se naučil iz dolgole-
tnega raziskovanja različnih vidikov nasilja.
Kar zadeva samo problematiko nasilja, sem se od objave svoje knjige
lotil preučevanja treh specifičnih tematik. Upam, da bom svoje najnovejše
eseje o nasilju nekoč v bližnji prihodnosti zbral v obliki knjige. Prva tema-
tika je logično nadaljevanje glavne tematike moje knjige. Če sem v knjigi
Violence and Social Justice trdil, da bi morali nasilje opredeliti kot kršitev
integritete, me zdaj zanima, na kakšen način si lahko preživeli nasilja po-
vrnejo integriteto oziroma celovitost. V zadnjih letih je bilo objavljenih
veliko knjig o vprašanju tranzicijske pravičnosti in zlasti komisij za resni-
co. Čeprav obstaja nekaj pomembnih del, ki se ukvarjajo s temi vprašanji,
menim, da ta literatura, razen nekaj svetlih izjem, ne ponuja vedno trdne
razlage pomena nasilja in izzivov, ki jih predstavlja pridobivanje znanja o
nasilju. Moj prispevek ‚Knowing Violence: Testimony, Trust and Truth‘,
ki je bil objavljen v reviji Revue Internationale de Philosophie (2006), pred-
stavlja poskus raziskovanja te vrzeli. Poudarek tega članka je bil na episte-
mologiji nasilja in vlogi zaupanja med preživelimi nasilja, ki so doživeli
kršitev svoje integritete, in tretjimi sogovorniki, ki iščejo resnico o nasil-
nih dogodkih. Še vedno sem osupel nad dejstvom, da delo komisij za re-
snico temelji na dilemi, ali lahko zaupajo pričevanjem preživelih, ko pa bi
60
