Page 70 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 70
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
Podatki različnih raziskav (npr. Bučar Ručman, 2004; Lobe in Muha,
2010; Posinc in Košir, 2016; Pušnik, 1999) kažejo, da učitelji podcenjujejo
resnost in pogostost posameznih oblik nasilja v njihovih šolah v primer-
javi z doživljanjem in zaznavami učencev. Z raziskovanjem lahko ugotovi-
mo, zakaj in na katerih področjih prihaja do odstopanj ter kateri so opo-
zorilni znaki, ki jih kažejo učenci in dijaki ob doživljanju medvrstniškega
nasilja. Na podlagi tega lahko ciljno izobrazimo pedagoške delavce in jih
usposobimo, da bodo v prihodnosti takšna deviantna ravnanja zaznavali
samostojno in se znali odzvati nanje (Pušnik, 2012). Še več, raziskovanje
ima tudi ključno vlogo pri ocenjevanju uspešnosti izvedenih preventivnih
aktivnosti (Bovaird, 2010),5 kar je pomembno pri načrtovanju preventiv-
nih programov, saj želimo priporočiti in implementirati tiste, ki so se iz-
kazali za učinkovite, oziroma ugotoviti, kaj obstoječi programi in aktiv-
nosti ne naslavljajo. Raziskovanje medvrstniškega nasilja je torej ključnega
pomena za vzgojne in izobraževalne delavce ter oblikovalce politik, ki na-
slavljajo ta problem (Ttofi in Farington, 2009: 13) – ob upoštevanju vseh
negativnih posledic tega pojava pa lahko dodamo, da je ključnega pome-
na za celotno družbo.
Opis raziskovalne metode
Pri raziskovanju medvrstniškega nasilja se srečujemo s številnimi in več-
plastnimi izzivi. Pojav je med avtorji različno razumljen, pomembno vlo-
go pri njegovi zaznavi ima družbeni oziroma kulturni kontekst, vse to pa
oteži mednarodne primerjave in postavlja pod vprašaj prenos in preprosto
ponavljanje pristopov v različnih državah. Posinc in Košir (2016) zaklju-
čujeta, da se podatki raziskav o razširjenosti medvrstniškega nasilja razli-
kujejo zaradi različno postavljenih vprašanj, neenotne definicije in različ-
nih načinov izbora enot v vzorec. Podroben pregled literature in raziskav
pri nas potrdi te zaključke. Avtorji si niso enotni pri uporabi termina za
označevanje medvrstniškega nasilja, v redkih empiričnih raziskavah pa je
vprašljiva tudi konsistentnost operativnih definicij merjenega konstrukta,
saj avtorji upoštevajo različne razsežnosti le-tega in zato pri raziskovanju
ne vključujejo istih indikatorjev.
Osrednji namen pričujočega prispevka je prikazati ugotovitve različ-
nih raziskav o medvrstniškem nasilju v Sloveniji in s pomočjo metaanali-
ze ugotoviti, kakšna je skupna izmerjena pojavnost medvrstniškega nasilja
v Sloveniji. Osredotočili smo se na odkrivanje, kako konsistentno so izvedene
5 Metaanalize programov za zmanjševanje medvrstniškega nasilja potrjujejo, da so mlado-
stniki, ki so se udeležili takšnih programov, občutno redkeje ocenili, da so žrtve medvr-
stniškega nasilja ali da le-tega izvajajo, kot njihovi vrstniki, ki v programe niso bili vključeni
(več glej v Gaffney, Ttofi in Farrington, 2018; Ttofi in Farrington, 2009).
68
Podatki različnih raziskav (npr. Bučar Ručman, 2004; Lobe in Muha,
2010; Posinc in Košir, 2016; Pušnik, 1999) kažejo, da učitelji podcenjujejo
resnost in pogostost posameznih oblik nasilja v njihovih šolah v primer-
javi z doživljanjem in zaznavami učencev. Z raziskovanjem lahko ugotovi-
mo, zakaj in na katerih področjih prihaja do odstopanj ter kateri so opo-
zorilni znaki, ki jih kažejo učenci in dijaki ob doživljanju medvrstniškega
nasilja. Na podlagi tega lahko ciljno izobrazimo pedagoške delavce in jih
usposobimo, da bodo v prihodnosti takšna deviantna ravnanja zaznavali
samostojno in se znali odzvati nanje (Pušnik, 2012). Še več, raziskovanje
ima tudi ključno vlogo pri ocenjevanju uspešnosti izvedenih preventivnih
aktivnosti (Bovaird, 2010),5 kar je pomembno pri načrtovanju preventiv-
nih programov, saj želimo priporočiti in implementirati tiste, ki so se iz-
kazali za učinkovite, oziroma ugotoviti, kaj obstoječi programi in aktiv-
nosti ne naslavljajo. Raziskovanje medvrstniškega nasilja je torej ključnega
pomena za vzgojne in izobraževalne delavce ter oblikovalce politik, ki na-
slavljajo ta problem (Ttofi in Farington, 2009: 13) – ob upoštevanju vseh
negativnih posledic tega pojava pa lahko dodamo, da je ključnega pome-
na za celotno družbo.
Opis raziskovalne metode
Pri raziskovanju medvrstniškega nasilja se srečujemo s številnimi in več-
plastnimi izzivi. Pojav je med avtorji različno razumljen, pomembno vlo-
go pri njegovi zaznavi ima družbeni oziroma kulturni kontekst, vse to pa
oteži mednarodne primerjave in postavlja pod vprašaj prenos in preprosto
ponavljanje pristopov v različnih državah. Posinc in Košir (2016) zaklju-
čujeta, da se podatki raziskav o razširjenosti medvrstniškega nasilja razli-
kujejo zaradi različno postavljenih vprašanj, neenotne definicije in različ-
nih načinov izbora enot v vzorec. Podroben pregled literature in raziskav
pri nas potrdi te zaključke. Avtorji si niso enotni pri uporabi termina za
označevanje medvrstniškega nasilja, v redkih empiričnih raziskavah pa je
vprašljiva tudi konsistentnost operativnih definicij merjenega konstrukta,
saj avtorji upoštevajo različne razsežnosti le-tega in zato pri raziskovanju
ne vključujejo istih indikatorjev.
Osrednji namen pričujočega prispevka je prikazati ugotovitve različ-
nih raziskav o medvrstniškem nasilju v Sloveniji in s pomočjo metaanali-
ze ugotoviti, kakšna je skupna izmerjena pojavnost medvrstniškega nasilja
v Sloveniji. Osredotočili smo se na odkrivanje, kako konsistentno so izvedene
5 Metaanalize programov za zmanjševanje medvrstniškega nasilja potrjujejo, da so mlado-
stniki, ki so se udeležili takšnih programov, občutno redkeje ocenili, da so žrtve medvr-
stniškega nasilja ali da le-tega izvajajo, kot njihovi vrstniki, ki v programe niso bili vključeni
(več glej v Gaffney, Ttofi in Farrington, 2018; Ttofi in Farrington, 2009).
68
