Page 60 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 60
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
osebna. Ali z drugimi besedami, hermenevtična nepravičnost se zgodi ta-
krat, ko nekdo ni sposoben razumeti velikega dela svojega doživljanja, ker
ni zmožen dostopati do skupnih virov za družbeno razlago. Pojav herme-
nevtične nepravičnosti nam pomaga razložiti, zakaj se nasilja ne zavedamo
v tolikšni meri, kot bi se morali, ali toliko, kot bi pričakovali. Celo žrtve
oziroma preživeli se morda ne zavedajo v celoti, da je tisto, čemur so bili iz-
postavljeni, oblika nasilja, morda zato, ker nimajo jezika, s katerim bi nasi-
lje lahko razložili, izrazili ali sporočili. Kar razumemo pod izrazom »kul-
tura«, je pogosto prikrita hermenevtična nepravičnost. Primerov tega je
veliko, vključno s spolnim nadlegovanjem, ustrahovanjem, prevezova-
njem stopal na Kitajskem itd.
Pojav radikalizacije in nasilnega ekstremizma je v ospredje posta-
vil težave, ki so se prej pojavljale bodisi na specializiranih tečajih
o obveščevalnih in varnostnih študijah bodisi so bile na samem
robu znanstvenega zanimanja. Se vam zdi, da je radikalizaci-
ja problematična samo, če je povezana z nasiljem, ali obstaja ka-
kšna druga težava, zaradi katere je vprašljiva?
Izrazu »radikalizacija« se raje izogibam, ker je svoj prvotni pomen
izgubil in ga je mogoče zlahka narobe razumeti, in ker dodaja zmedo, kjer
je potrebna jasnost. Zgodovinsko je bil izraz »radikalen« povezan s pro-
gresivnimi ali revolucionarnimi gibanji na levici, ki so se borila proti druž-
beni nepravičnosti strukturne neenakosti in grobega izkoriščanja: izhaja
iz latinskega radix, kar pomeni »korenina«, radikalen pa je bil nekdo, ki
je hotel spremeniti status quo »pri korenini«.
Vendar se zdi, da se je izraz v zadnjih 200 letih spremenil in danes je
izgubil prvotno ideološko identiteto. V sodobnem diskurzu se »radika-
lizacija« običajno uporablja za opis religioznih gibanj ali političnih sku-
pin različnih ideoloških prepričanj, ki vključujejo politično nasilje, celo
terorizem. Z drugimi besedami, čeprav se je izraz »radikalizacija« prvo-
tno uporabljal kot način opisovanja revolucionarnih idealov levice, je zdaj
sinonim za terorizem. To se mi zdi najbolj osupljivo, saj sta si v svetu, kot
ga vidim sam, »revolucionaren« in »terorizem« zelo različna in ju ne bi
smeli zamenjevati. Zato namesto »radikalizacije« raje uporabljam izraz
»nasilni ekstremizem«.
Religiozni nasilni ekstremizem se pogosto znajde v novicah, do-
mnevna grožnja verskega fundamentalizma, zlasti muslimanov, pa je ena
glavnih tem pogovorov današnje mednarodne politike. Na vprašanje ver-
skega fundamentalizma imam zelo preprost pogled: ta pojav ima z religi-
jo zelo malo zveze in je povezan z desničarsko politiko. Religija je zgolj iz-
govor, ki ga je zrežirala manjšina, da ponovno uvede neenakosti, ki niso
58
osebna. Ali z drugimi besedami, hermenevtična nepravičnost se zgodi ta-
krat, ko nekdo ni sposoben razumeti velikega dela svojega doživljanja, ker
ni zmožen dostopati do skupnih virov za družbeno razlago. Pojav herme-
nevtične nepravičnosti nam pomaga razložiti, zakaj se nasilja ne zavedamo
v tolikšni meri, kot bi se morali, ali toliko, kot bi pričakovali. Celo žrtve
oziroma preživeli se morda ne zavedajo v celoti, da je tisto, čemur so bili iz-
postavljeni, oblika nasilja, morda zato, ker nimajo jezika, s katerim bi nasi-
lje lahko razložili, izrazili ali sporočili. Kar razumemo pod izrazom »kul-
tura«, je pogosto prikrita hermenevtična nepravičnost. Primerov tega je
veliko, vključno s spolnim nadlegovanjem, ustrahovanjem, prevezova-
njem stopal na Kitajskem itd.
Pojav radikalizacije in nasilnega ekstremizma je v ospredje posta-
vil težave, ki so se prej pojavljale bodisi na specializiranih tečajih
o obveščevalnih in varnostnih študijah bodisi so bile na samem
robu znanstvenega zanimanja. Se vam zdi, da je radikalizaci-
ja problematična samo, če je povezana z nasiljem, ali obstaja ka-
kšna druga težava, zaradi katere je vprašljiva?
Izrazu »radikalizacija« se raje izogibam, ker je svoj prvotni pomen
izgubil in ga je mogoče zlahka narobe razumeti, in ker dodaja zmedo, kjer
je potrebna jasnost. Zgodovinsko je bil izraz »radikalen« povezan s pro-
gresivnimi ali revolucionarnimi gibanji na levici, ki so se borila proti druž-
beni nepravičnosti strukturne neenakosti in grobega izkoriščanja: izhaja
iz latinskega radix, kar pomeni »korenina«, radikalen pa je bil nekdo, ki
je hotel spremeniti status quo »pri korenini«.
Vendar se zdi, da se je izraz v zadnjih 200 letih spremenil in danes je
izgubil prvotno ideološko identiteto. V sodobnem diskurzu se »radika-
lizacija« običajno uporablja za opis religioznih gibanj ali političnih sku-
pin različnih ideoloških prepričanj, ki vključujejo politično nasilje, celo
terorizem. Z drugimi besedami, čeprav se je izraz »radikalizacija« prvo-
tno uporabljal kot način opisovanja revolucionarnih idealov levice, je zdaj
sinonim za terorizem. To se mi zdi najbolj osupljivo, saj sta si v svetu, kot
ga vidim sam, »revolucionaren« in »terorizem« zelo različna in ju ne bi
smeli zamenjevati. Zato namesto »radikalizacije« raje uporabljam izraz
»nasilni ekstremizem«.
Religiozni nasilni ekstremizem se pogosto znajde v novicah, do-
mnevna grožnja verskega fundamentalizma, zlasti muslimanov, pa je ena
glavnih tem pogovorov današnje mednarodne politike. Na vprašanje ver-
skega fundamentalizma imam zelo preprost pogled: ta pojav ima z religi-
jo zelo malo zveze in je povezan z desničarsko politiko. Religija je zgolj iz-
govor, ki ga je zrežirala manjšina, da ponovno uvede neenakosti, ki niso
58
