Page 40 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 40
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
integriteta. Ne smemo namreč zamenjevati simptoma z boleznijo. Nasilje
torej Bufacchi definira tako: »Dejanje nasilja se zgodi, ko je integriteta
ali enotnost subjekta (osebe ali živali) ali objekta (lastnine) namerno ali
nenamerno, kot rezultat delovanja ali opustitve, kršena. Kršitev se lah-
ko dogodi na fizični ali psihološki ravni, s fizičnimi ali psihološkimi sred-
stvi. Kršitev integritete se po navadi kaže v tem, da je subjekt poškodovan
ali da mu je bila storjena krivica ali da je objekt uničen ali poškodovan.«
(Ibid.)
Lahko bi rekli, da pojmovanje nasilja kot kršitve integritete zavzame
vmesni prostor med ožjo določitvijo nasilja kot prekomerne uporabe sile
in širšo definicijo nasilja kot kršitve pravic. Prvi pristop je bil, kot smo vi-
deli, premalo vključujoč, drugi morda preveč. V definicijo nasilja kot krši-
tve integritete lahko vključimo več primerov nasilja kot v zgoraj omenjeno
ožjo definicijo, kjer je nasilje razumljeno zgolj kot intencionalno dejanje
prekomerne uporabe sile, obenem pa ne vključuje kršitve kakršnih koli
pravic kot prej omenjeni širši pristop k nasilju. Kršitev je omejena na in-
tegriteto in kršitev integritete kdaj tudi sovpada s kršitvijo pravic, ni pa
že vsaka kršitev pravic tudi kršitev integritete. Kršitev integritete se lah-
ko kaže tudi v dejanjih prekomerne uporabe fizične sile (npr. udarec v gla-
vo poškoduje fizično integriteto osebe), vendar se kršitev integritete lahko
zgodi tudi brez prekomerne uporabe sile.
Skratka: bistvo te definicije je v tem, da je nasilje v osnovi kršitev in-
tegritete subjekta ali objekta, ki trpi nasilje, in to v smislu, da nasilje žrtvi
nekaj vzame in tako razbije prej obstoječo psihološko in/ali fizično eno-
tnost – enotnost, ki je obstajala, preden se je nasilje zgodilo.
Moralna upravičenost nasilja
Ali lahko nasilje, čeprav je slabo, uporabimo za namen, ki je dober, ozi-
roma, ali je lahko nasilje moralno upravičeno? Nekateri menijo (npr.
Gandhi, Martin Luther King), da nasilje ne more biti nikoli in pod no-
benimi pogoji upravičeno, niti za doseganje pravičnosti. Vedno obstaja al-
ternativa nasilju.
Vendar pa, čeprav ne more nihče zanikati tega, da je nasilje slabo in
nekaj, kar je napačno in krivično, nekateri teoretiki trdijo, da obstajajo
primeri, ko je mogoče nasilje vsaj v principu upravičiti. Na primer, če živi-
mo v skrajno nepravični družbi, če so zakoni v tej družbi nepravični, po-
tem je uporaba nasilja za odpravo nepravičnosti ne samo možnost, ampak
tudi dolžnost. Na slednje se navezuje vsa političnopravna teorija o »ubo-
ju tirana«. V človeški zgodovini obstaja več primerov, ko je bila v določeni
družbi nepravičnost vsiljena z nasiljem. Zato je treba dovoliti uporabo na-
silja tudi za odpravo nepravičnosti.
38
integriteta. Ne smemo namreč zamenjevati simptoma z boleznijo. Nasilje
torej Bufacchi definira tako: »Dejanje nasilja se zgodi, ko je integriteta
ali enotnost subjekta (osebe ali živali) ali objekta (lastnine) namerno ali
nenamerno, kot rezultat delovanja ali opustitve, kršena. Kršitev se lah-
ko dogodi na fizični ali psihološki ravni, s fizičnimi ali psihološkimi sred-
stvi. Kršitev integritete se po navadi kaže v tem, da je subjekt poškodovan
ali da mu je bila storjena krivica ali da je objekt uničen ali poškodovan.«
(Ibid.)
Lahko bi rekli, da pojmovanje nasilja kot kršitve integritete zavzame
vmesni prostor med ožjo določitvijo nasilja kot prekomerne uporabe sile
in širšo definicijo nasilja kot kršitve pravic. Prvi pristop je bil, kot smo vi-
deli, premalo vključujoč, drugi morda preveč. V definicijo nasilja kot krši-
tve integritete lahko vključimo več primerov nasilja kot v zgoraj omenjeno
ožjo definicijo, kjer je nasilje razumljeno zgolj kot intencionalno dejanje
prekomerne uporabe sile, obenem pa ne vključuje kršitve kakršnih koli
pravic kot prej omenjeni širši pristop k nasilju. Kršitev je omejena na in-
tegriteto in kršitev integritete kdaj tudi sovpada s kršitvijo pravic, ni pa
že vsaka kršitev pravic tudi kršitev integritete. Kršitev integritete se lah-
ko kaže tudi v dejanjih prekomerne uporabe fizične sile (npr. udarec v gla-
vo poškoduje fizično integriteto osebe), vendar se kršitev integritete lahko
zgodi tudi brez prekomerne uporabe sile.
Skratka: bistvo te definicije je v tem, da je nasilje v osnovi kršitev in-
tegritete subjekta ali objekta, ki trpi nasilje, in to v smislu, da nasilje žrtvi
nekaj vzame in tako razbije prej obstoječo psihološko in/ali fizično eno-
tnost – enotnost, ki je obstajala, preden se je nasilje zgodilo.
Moralna upravičenost nasilja
Ali lahko nasilje, čeprav je slabo, uporabimo za namen, ki je dober, ozi-
roma, ali je lahko nasilje moralno upravičeno? Nekateri menijo (npr.
Gandhi, Martin Luther King), da nasilje ne more biti nikoli in pod no-
benimi pogoji upravičeno, niti za doseganje pravičnosti. Vedno obstaja al-
ternativa nasilju.
Vendar pa, čeprav ne more nihče zanikati tega, da je nasilje slabo in
nekaj, kar je napačno in krivično, nekateri teoretiki trdijo, da obstajajo
primeri, ko je mogoče nasilje vsaj v principu upravičiti. Na primer, če živi-
mo v skrajno nepravični družbi, če so zakoni v tej družbi nepravični, po-
tem je uporaba nasilja za odpravo nepravičnosti ne samo možnost, ampak
tudi dolžnost. Na slednje se navezuje vsa političnopravna teorija o »ubo-
ju tirana«. V človeški zgodovini obstaja več primerov, ko je bila v določeni
družbi nepravičnost vsiljena z nasiljem. Zato je treba dovoliti uporabo na-
silja tudi za odpravo nepravičnosti.
38
