Page 39 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 39
i. kodelja ■ nasilje – poskus opredelitve in upravičenja
nasilja, ko nasilje ni nezaželeno, pri strukturnem nasilju. Ustreznejši pri-
stop k tej problematiki torej predstavlja trojni odnos med storilcem, žr-
tvijo in opazovalcem. Opazovalec reprezentira hipotetično perspektivo in
deluje iz idealne pozicije, ki mu omogoča, da pride do bolj objektivne sod-
be kot žrtev ali storilec. Njegov pogled je pogled od nikogar, je nepristran-
ski pogled, ki omogoča, da se določene prakse prepoznajo kot dejanja na-
silja tudi, če niso kot nasilje okarakterizirane s subjektivističnega stališča
storilca ali žrtve nasilja. Skratka, opazovalec lahko poda bolj objektivno
sodbo kot storilec ali žrtev.
Problem, ki se pojavi na tej točki, pa je, kaj naj opazovalec opazuje,
ko sodi oz. da sploh lahko sodi o tem, ali je neko dejanje tudi dejanje nasi-
lja. Splošno sprejeto mnenje je, da sta poškodovanje in povzročanje trplje-
nja bistveni določili nasilja. S tem soglašajo tako zagovorniki ideje nasilja
kot uporabe prekomerne sile kot tisti, ki razumejo nasilje kot kršitev pra-
vic. Razhajanja se potem pokažejo pri vprašanjih, kot so, kako poškodba
ali trpljenje nastaneta, ali sta rezultat prekomerne uporabe sile ali kršitve
pravic. Dejstvo pa je, da oba pristopa k nasilju izhajata iz te točke.
Tudi če sprejmemo stališče, da sta poškodovanje in povzročanje tr-
pljenja izhodiščni točki, iz katerih lahko izpeljemo definicijo nasilja, pa
s tem problema še nismo rešili. Poleg tega, da pride do težav že pri sami
opredelitvi teh dveh terminov, pa sta lahko poškodovanje in trpljenje
samo sekundarna simptoma, ki imata globlji vzrok. Drugače: poškodo-
vanje in trpljenje sta termina, s katerima opišemo posledice nasilja, ta dva
termina pa ne konstituirata dejanja nasilja samega po sebi. Tako smo pri-
šli do točke, kjer Bufacchi vpelje svojo definicijo nasilja – nasilje pojmuje
kot kršitev integritete (Bufacchi, 2007: 40). Poškodovanje in povzročanje
trpljenja sta samo zunanja znaka, ki imata svoj vzrok v kršitvi integritete.
Integriteto lahko razumemo na dva načina, kot moralni ali kot amo-
ralni koncept. Moralno konotacijo integritete še najbližje zaobsežemo s
pojmom poštenost. S tem je integriteta postavljena v moralno filozofijo, v
sklop spoštovanja etičnih vrlin. Nanaša se na kvaliteto moralnega znača-
ja osebe, ki jo opredeljuje nepokvarljivost ali celo nedolžnost (čistost). Če
pa integriteti odstranimo moralni pomen, potem jo lahko opredelimo s
pojmom enotnosti, celosti oz. celotnosti ali nedotakljivosti. Referira na ne-
kaj, kar ni razbito, kar ni izgubilo svoje prvotne oblike. V tem drugem
smislu Bufacchi uporablja pojem integritete, ko skuša opredeliti nasilje.
Nasilje, pravi, je v osnovi kršitev integritete v smislu, da poškoduje ali uni-
či prej obstoječo enotnost. Ko neka oseba postane žrtev nasilja, je pose-
ženo v njeno integriteto – v procesu kršitve je reducirana na manjvredno
bitje v fizičnem in/ali psihološkem smislu. Sama izkušnja krivice, trplje-
nja ali poškodovanja je samo posledica ali simptom tega, da je bila kršena
37
nasilja, ko nasilje ni nezaželeno, pri strukturnem nasilju. Ustreznejši pri-
stop k tej problematiki torej predstavlja trojni odnos med storilcem, žr-
tvijo in opazovalcem. Opazovalec reprezentira hipotetično perspektivo in
deluje iz idealne pozicije, ki mu omogoča, da pride do bolj objektivne sod-
be kot žrtev ali storilec. Njegov pogled je pogled od nikogar, je nepristran-
ski pogled, ki omogoča, da se določene prakse prepoznajo kot dejanja na-
silja tudi, če niso kot nasilje okarakterizirane s subjektivističnega stališča
storilca ali žrtve nasilja. Skratka, opazovalec lahko poda bolj objektivno
sodbo kot storilec ali žrtev.
Problem, ki se pojavi na tej točki, pa je, kaj naj opazovalec opazuje,
ko sodi oz. da sploh lahko sodi o tem, ali je neko dejanje tudi dejanje nasi-
lja. Splošno sprejeto mnenje je, da sta poškodovanje in povzročanje trplje-
nja bistveni določili nasilja. S tem soglašajo tako zagovorniki ideje nasilja
kot uporabe prekomerne sile kot tisti, ki razumejo nasilje kot kršitev pra-
vic. Razhajanja se potem pokažejo pri vprašanjih, kot so, kako poškodba
ali trpljenje nastaneta, ali sta rezultat prekomerne uporabe sile ali kršitve
pravic. Dejstvo pa je, da oba pristopa k nasilju izhajata iz te točke.
Tudi če sprejmemo stališče, da sta poškodovanje in povzročanje tr-
pljenja izhodiščni točki, iz katerih lahko izpeljemo definicijo nasilja, pa
s tem problema še nismo rešili. Poleg tega, da pride do težav že pri sami
opredelitvi teh dveh terminov, pa sta lahko poškodovanje in trpljenje
samo sekundarna simptoma, ki imata globlji vzrok. Drugače: poškodo-
vanje in trpljenje sta termina, s katerima opišemo posledice nasilja, ta dva
termina pa ne konstituirata dejanja nasilja samega po sebi. Tako smo pri-
šli do točke, kjer Bufacchi vpelje svojo definicijo nasilja – nasilje pojmuje
kot kršitev integritete (Bufacchi, 2007: 40). Poškodovanje in povzročanje
trpljenja sta samo zunanja znaka, ki imata svoj vzrok v kršitvi integritete.
Integriteto lahko razumemo na dva načina, kot moralni ali kot amo-
ralni koncept. Moralno konotacijo integritete še najbližje zaobsežemo s
pojmom poštenost. S tem je integriteta postavljena v moralno filozofijo, v
sklop spoštovanja etičnih vrlin. Nanaša se na kvaliteto moralnega znača-
ja osebe, ki jo opredeljuje nepokvarljivost ali celo nedolžnost (čistost). Če
pa integriteti odstranimo moralni pomen, potem jo lahko opredelimo s
pojmom enotnosti, celosti oz. celotnosti ali nedotakljivosti. Referira na ne-
kaj, kar ni razbito, kar ni izgubilo svoje prvotne oblike. V tem drugem
smislu Bufacchi uporablja pojem integritete, ko skuša opredeliti nasilje.
Nasilje, pravi, je v osnovi kršitev integritete v smislu, da poškoduje ali uni-
či prej obstoječo enotnost. Ko neka oseba postane žrtev nasilja, je pose-
ženo v njeno integriteto – v procesu kršitve je reducirana na manjvredno
bitje v fizičnem in/ali psihološkem smislu. Sama izkušnja krivice, trplje-
nja ali poškodovanja je samo posledica ali simptom tega, da je bila kršena
37
