Page 43 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 43
i. kodelja ■ nasilje – poskus opredelitve in upravičenja
Izrazito konsekvencialistični pristop k nasilju oz., bolje rečeno, te-
rorizmu je zagovarjal tudi Lev Trocki. V knjigi Terorizem in komuni-
zem odgovarja na obsodbo rdečega terorja s strani Karla Kautskega. Tako
Kautsky kot Trocki sta bila marksista, zavzemala sta se za neoviran razvoj
človekove narave, ki da je možen le v družbi, ki ni več zaznamovana z de-
litvijo na razrede in z razrednim bojem. Razhajala pa sta se pri vprašanju,
ali je za odpravo kapitalistične družbe in njeno zamenjavo s socialistično
družbo nujna uporaba vsesplošnega nasilja, še posebej terorizma. Kautsky
je menil, da je mogoče v 20. stoletju revolucionarno preobrazbo družbe
doseči tudi brez vsiljevanja »vladavine terorja«, brez partijske diktature
z revolucionarnimi sodišči in izrednimi komisijami, ki so imela praktič-
no neomejena pooblastila. Sredstva, ki so jih boljševiki uporabljali za do-
sego svojih ciljev, so te cilje povsem razvrednotila in »rdeči teror« je bil
po mnenju Kautskega moralna katastrofa. Trocki v nasprotju s Kautskim
meni, da se nasilju in terorizmu ni mogoče izogniti. Pravi, da čeprav je cilj
revolucije, da nas popelje onkraj razredne družbe, je revolucija še vedno
produkt te družbe, zato tudi kaže enake slabosti in omejitve: »Da bi osvo-
bodili posameznika, moramo uničiti družbeni red, ki ga tlači. Ta problem
pa lahko rešita le kri in jeklo.« (Trocki 2005: 72) Vrsta in stopnja nasi-
lja nista vprašanji moralnih načel, temveč koristi (ibid.: 70). Na obtožbo,
da se z uporabo terorizma boljševiki zatekajo k enakim metodam kot sile
starega režima in zato niso nič boljši, Trocki odgovori: Enaka sredstva so
lahko pravilna ali nepravilna glede na to, kateremu cilju služijo – teror ca-
rizma je usmerjen proti proletariatu, teror boljševikov pa proti tistim, ki
skušajo obnoviti kapitalizem, torej »rdeči teror je pravilen«, »beli teror
je napačen« (ibid.).
Enako kot argument identitete ima tudi konsekvecialistični argu-
ment šibke točke. Ta argument temelji namreč na naslednji predpostav-
ki: Če se dogodi A, potem se povečajo možnosti, da se bo zgodil tudi B.
Vendar pa to ne pomeni, da se bo B tudi nujno zgodil, s tem, ko A pove-
ča možnosti za B.
Drugi pomislek glede konsekvencialističnega argumenta lahko
opredelimo takole: Kadarkoli je nasilje uporabljeno, tudi upravičeno, ob-
staja nevarnost, da se sproži t.i. krog nasilja – ko A legitimno uporabi na-
silje, da odvrne nelegitimno nasilje B-ja, lahko B odgovori še z večjim na-
siljem proti A-ju, potem A uporabi še večje nasilje proti B-ju in tako ad
infinitum. Izpostaviti je treba še naslednje dejstvo: Ko se zgodi neko nasi-
lje, po navadi to ni izoliran dogodek, nepovezan z drugimi primeri nasi-
lja, nasprotno, je le del nenehnega procesa, ki povezuje več dejanj nasilja.18
18 Na primer: nasilje v družini je lahko krožno povezano z nasiljem v drugih socialnih oko-
41
Izrazito konsekvencialistični pristop k nasilju oz., bolje rečeno, te-
rorizmu je zagovarjal tudi Lev Trocki. V knjigi Terorizem in komuni-
zem odgovarja na obsodbo rdečega terorja s strani Karla Kautskega. Tako
Kautsky kot Trocki sta bila marksista, zavzemala sta se za neoviran razvoj
človekove narave, ki da je možen le v družbi, ki ni več zaznamovana z de-
litvijo na razrede in z razrednim bojem. Razhajala pa sta se pri vprašanju,
ali je za odpravo kapitalistične družbe in njeno zamenjavo s socialistično
družbo nujna uporaba vsesplošnega nasilja, še posebej terorizma. Kautsky
je menil, da je mogoče v 20. stoletju revolucionarno preobrazbo družbe
doseči tudi brez vsiljevanja »vladavine terorja«, brez partijske diktature
z revolucionarnimi sodišči in izrednimi komisijami, ki so imela praktič-
no neomejena pooblastila. Sredstva, ki so jih boljševiki uporabljali za do-
sego svojih ciljev, so te cilje povsem razvrednotila in »rdeči teror« je bil
po mnenju Kautskega moralna katastrofa. Trocki v nasprotju s Kautskim
meni, da se nasilju in terorizmu ni mogoče izogniti. Pravi, da čeprav je cilj
revolucije, da nas popelje onkraj razredne družbe, je revolucija še vedno
produkt te družbe, zato tudi kaže enake slabosti in omejitve: »Da bi osvo-
bodili posameznika, moramo uničiti družbeni red, ki ga tlači. Ta problem
pa lahko rešita le kri in jeklo.« (Trocki 2005: 72) Vrsta in stopnja nasi-
lja nista vprašanji moralnih načel, temveč koristi (ibid.: 70). Na obtožbo,
da se z uporabo terorizma boljševiki zatekajo k enakim metodam kot sile
starega režima in zato niso nič boljši, Trocki odgovori: Enaka sredstva so
lahko pravilna ali nepravilna glede na to, kateremu cilju služijo – teror ca-
rizma je usmerjen proti proletariatu, teror boljševikov pa proti tistim, ki
skušajo obnoviti kapitalizem, torej »rdeči teror je pravilen«, »beli teror
je napačen« (ibid.).
Enako kot argument identitete ima tudi konsekvecialistični argu-
ment šibke točke. Ta argument temelji namreč na naslednji predpostav-
ki: Če se dogodi A, potem se povečajo možnosti, da se bo zgodil tudi B.
Vendar pa to ne pomeni, da se bo B tudi nujno zgodil, s tem, ko A pove-
ča možnosti za B.
Drugi pomislek glede konsekvencialističnega argumenta lahko
opredelimo takole: Kadarkoli je nasilje uporabljeno, tudi upravičeno, ob-
staja nevarnost, da se sproži t.i. krog nasilja – ko A legitimno uporabi na-
silje, da odvrne nelegitimno nasilje B-ja, lahko B odgovori še z večjim na-
siljem proti A-ju, potem A uporabi še večje nasilje proti B-ju in tako ad
infinitum. Izpostaviti je treba še naslednje dejstvo: Ko se zgodi neko nasi-
lje, po navadi to ni izoliran dogodek, nepovezan z drugimi primeri nasi-
lja, nasprotno, je le del nenehnega procesa, ki povezuje več dejanj nasilja.18
18 Na primer: nasilje v družini je lahko krožno povezano z nasiljem v drugih socialnih oko-
41
