Page 158 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 158
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
‘What is School Violence’ izpostavil Stuart Henry, je z nasiljem v šolah
– kakor tudi z nasiljem nasploh – podobno kot z letalskimi nesrečami:
oba sta rezultat preseka oz. »interaktivnosti in kumulativnosti« posame-
znih dejavnikov oz. njihovega medsebojnega delovanja (2000: 17). Poleg t.
i. »kontekstualne« razsežnosti pa odpira problematika nasilja tudi neka-
tera vprašanja konceptualne narave. Pravzaprav se obe razsežnosti – tudi
zaradi neposrednosti samega nasilja – (vse prepogosto) misli ločeno, kar
onemogoča ustrezno obravnavo te problematike.
Normativno pojmovanje nasilja
Tako na teoretični kakor tudi na empirični ravni je t. i. »standardno« ra-
zumevanje nasilja in s tem povezano substantivno vprašanje (kaj je nasi-
lje) v prvi vrsti pogojeno z določitvijo meril oz. kriterijev, ki določeno mo-
ralno problematično dejanje oz. ravnanje opredeljujejo kot nasilje. Kakor
opozarjajo številni avtorji (npr. Bufacchi, 2007; Coady, 2008), predstavlja
miselni okvir t. i. »standardnega« razumevanja nasilja dihotomija dveh
diametralno nasprotnih pojmovanj, in sicer 1) »ozkega« oz. minimali-
stičnega pojmovanja nasilja ter 2) »širokega« oz. maksimalističnega poj-
movanja nasilja.7 Za minimalistično pojmovanje predstavlja nasilje v prvi
vrsti »intencionalno in prekomerno uporabo sile« (Coady, 1986: 4), med-
tem ko za maksimalistično pojmovanje predstavlja nasilje »kršitev pra-
vic« (Bufacchi, 2007, 1. poglavje). Ozka in širša definicija nasilja se tako
razlikujeta predvsem glede na to, kako samo nasilje definiramo, npr. kot
uporabo sile (v primeru ozke definicije nasilja) ali kot kršitev (v primeru
širše definicije nasilja).8
Prav tako pa je treba tudi upoštevati, kakor v svojem članku ‘Violence
in Contemporary Analytical Philosophy’ opozarja Keith Burgess-Jackson,
kako se koncept nasilja od teh sorodnih konceptov razlikuje in kaj ima
z njimi skupnega (2003: 990). Iskanje odgovora na t. i. »substantivno«
vprašanje (kaj je nasilje) je treba torej misliti tudi v povezavi z vrsto različ-
nih pojmov in s tem povezanih problemov, ki so del njegove t. i. »gravita-
cijske orbite«, npr. preko konflikta, sovraštva, bolečine, integritete, moči,
izključevanja, agresivnosti, prisile, diskriminacije, mučenja, dominaci-
je, brezbrižnosti, dehumaniziranja, izkoriščanja, vojne, poniževanja itn.
Tipologija nasilja praviloma namreč izhaja iz dveh ločenih virov, in sicer
7 Tukaj ostaja ob strani samo razmerje oz. t. i. »kontinuum« med obema elementoma diho-
tomije »standardnega« pojmovanja nasilja, saj analiza le-tega odpira vrsto različnih vprašanj.
Eno od njih je npr: Kakšno je razmerje med njima?
8 Kljub dejstvu, da ta distinkcija nakazuje predvsem kvantitativno razhajanje, so razlike med
njima veliko bolj kompleksne in ne samo kvantitativne narave. Za podobne dileme med »oz-
kim« in »širšim« pojmovanjem določenega pojma glej analizo terorizma Samuela Scheffler-
ja (2006).
156
‘What is School Violence’ izpostavil Stuart Henry, je z nasiljem v šolah
– kakor tudi z nasiljem nasploh – podobno kot z letalskimi nesrečami:
oba sta rezultat preseka oz. »interaktivnosti in kumulativnosti« posame-
znih dejavnikov oz. njihovega medsebojnega delovanja (2000: 17). Poleg t.
i. »kontekstualne« razsežnosti pa odpira problematika nasilja tudi neka-
tera vprašanja konceptualne narave. Pravzaprav se obe razsežnosti – tudi
zaradi neposrednosti samega nasilja – (vse prepogosto) misli ločeno, kar
onemogoča ustrezno obravnavo te problematike.
Normativno pojmovanje nasilja
Tako na teoretični kakor tudi na empirični ravni je t. i. »standardno« ra-
zumevanje nasilja in s tem povezano substantivno vprašanje (kaj je nasi-
lje) v prvi vrsti pogojeno z določitvijo meril oz. kriterijev, ki določeno mo-
ralno problematično dejanje oz. ravnanje opredeljujejo kot nasilje. Kakor
opozarjajo številni avtorji (npr. Bufacchi, 2007; Coady, 2008), predstavlja
miselni okvir t. i. »standardnega« razumevanja nasilja dihotomija dveh
diametralno nasprotnih pojmovanj, in sicer 1) »ozkega« oz. minimali-
stičnega pojmovanja nasilja ter 2) »širokega« oz. maksimalističnega poj-
movanja nasilja.7 Za minimalistično pojmovanje predstavlja nasilje v prvi
vrsti »intencionalno in prekomerno uporabo sile« (Coady, 1986: 4), med-
tem ko za maksimalistično pojmovanje predstavlja nasilje »kršitev pra-
vic« (Bufacchi, 2007, 1. poglavje). Ozka in širša definicija nasilja se tako
razlikujeta predvsem glede na to, kako samo nasilje definiramo, npr. kot
uporabo sile (v primeru ozke definicije nasilja) ali kot kršitev (v primeru
širše definicije nasilja).8
Prav tako pa je treba tudi upoštevati, kakor v svojem članku ‘Violence
in Contemporary Analytical Philosophy’ opozarja Keith Burgess-Jackson,
kako se koncept nasilja od teh sorodnih konceptov razlikuje in kaj ima
z njimi skupnega (2003: 990). Iskanje odgovora na t. i. »substantivno«
vprašanje (kaj je nasilje) je treba torej misliti tudi v povezavi z vrsto različ-
nih pojmov in s tem povezanih problemov, ki so del njegove t. i. »gravita-
cijske orbite«, npr. preko konflikta, sovraštva, bolečine, integritete, moči,
izključevanja, agresivnosti, prisile, diskriminacije, mučenja, dominaci-
je, brezbrižnosti, dehumaniziranja, izkoriščanja, vojne, poniževanja itn.
Tipologija nasilja praviloma namreč izhaja iz dveh ločenih virov, in sicer
7 Tukaj ostaja ob strani samo razmerje oz. t. i. »kontinuum« med obema elementoma diho-
tomije »standardnega« pojmovanja nasilja, saj analiza le-tega odpira vrsto različnih vprašanj.
Eno od njih je npr: Kakšno je razmerje med njima?
8 Kljub dejstvu, da ta distinkcija nakazuje predvsem kvantitativno razhajanje, so razlike med
njima veliko bolj kompleksne in ne samo kvantitativne narave. Za podobne dileme med »oz-
kim« in »širšim« pojmovanjem določenega pojma glej analizo terorizma Samuela Scheffler-
ja (2006).
156
