Page 157 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 157
m. sardoč ■ kako misliti (in razumeti) nasilje
V okviru t. i. »eksternalistične« teze pa določena pojavna oblika
nasilja predstavlja »simptom« širših družbenih problemov in s tem po-
vezano nasilje (simptomatična narava nasilja). Kakor je izpostavil Stuart
Henry, predstavlja šolsko nasilje »forum za prikazovanje bolj splošnih sis-
temskih problemov družbenega nasilja« (Henry, 2000: 21). Kakor je opo-
zoril v svojem članku ‘What is School Violence’, je sam pojem »nasilja v
šolah« lahko potencialno zavajajoč, saj fenomen izvajanja nasilje uokviri
v institucionalni okvir šole in ne v širši družbeni kontekst,
Čeprav izraz »nasilje v šoli« pomeni, da se dogaja v »šolski stavbi, na
področju šole ali šolskem avtobusu« (US Department of Justice 1998),
takšna omejena opredelitev zavrača medsebojne povezave med šolskim
kontekstom in širšo družbo, katerega del je. Ne upošteva namreč nači-
nov, kako ta dejanja nasilja prežemajo družbeni in geografski prostor.
Posledično tudi ne prepozna, da je to, kar se lahko pojavi kot izbruh v
šoli, samo ena pojavna oblika bolj sistemskih družbenih težav. (ibid.: 21)
Tudi zato je treba problematiko nasilja v šolah misliti (in razumeti)
predvsem v njegovi povezanosti z dejavniki, ki so nasilju v šolah »zuna-
nji«, npr. v kontekstu nasilja v družbi nasploh. Kakor v članku ‘National
and School System Effects on School Violence in 37 Nations’ opozarja-
jo Motoko Akiba in sodelavci (2002), je nasilje v šolah pogosto »odslika-
va« nasilja v družbi oz. odnosa do nasilja in njegove percepcije, npr. spre-
jemljivost posameznih pojavnih oblik nasilja v družbi oz. interakcije med
posameznimi generacijskimi skupinami. V okviru te interpretacije je ob-
seg nasilja v določeni družbi namreč povezan z vrsto različnih dejavni-
kov, ki – vsaj navidez – s problematiko nasilja nimajo veliko skupnega,
npr. s starostno strukturo prebivalstva oz. velikostjo posameznih genera-
cijskih kohort (t. i. »interakcijski učinek«, povezan z nasiljem; Cohen in
Land, 1987).6 Čeprav vsaka izmed zgoraj predstavljenih interpretacij si-
cer pravilno opozori na problematičnost nasilja v določenem okolju, osta-
ja ob strani t. i. »interaktivna« razsežnost nasilja. Kot je v svojem eseju
Pew Research Centre) problematiki nasilja v šolah namenjajo posebno pozornost. »Nasilje v
šolah,« kakor v svoji knjigi Violence in Schools opozarjajo Page, Daniels in Craig, »ne vpliva na-
mreč le neposredno na telesno počutje učencev, temveč vpliva tudi na šolsko okolje, ki hkrati
zmanjšuje učni uspeh učencev« (2015: 2–3).
6 T. i. »generacijske analize« veljajo za eno od ključnih »orodij« javnih politik pri projekciji
različnih trendov, npr. prispevek Pew Research Centra ‘The Whys and Hows of Generations
Research’ (2015) izpostavi, da analize posameznih generacijskih kohort zagotavljajo vpogled
v širše družbene spremembe ter v s tem povezane izzive in probleme. Kljub pomembni vlogi
pa generacijske analize odpirajo tudi vrsto vprašanj, saj se sama opredelitev določene genera-
cije (tako demografsko, sociološko itn.) sooči s čisto metodološkim vprašanjem, ali je treba
posamezne razsežnosti jemati sumativno, kot seštevek, ali izključevalno, »ali–ali«, ter s pro-
blemom določitve samega intervala posamezne geracijske kohorte.
155
V okviru t. i. »eksternalistične« teze pa določena pojavna oblika
nasilja predstavlja »simptom« širših družbenih problemov in s tem po-
vezano nasilje (simptomatična narava nasilja). Kakor je izpostavil Stuart
Henry, predstavlja šolsko nasilje »forum za prikazovanje bolj splošnih sis-
temskih problemov družbenega nasilja« (Henry, 2000: 21). Kakor je opo-
zoril v svojem članku ‘What is School Violence’, je sam pojem »nasilja v
šolah« lahko potencialno zavajajoč, saj fenomen izvajanja nasilje uokviri
v institucionalni okvir šole in ne v širši družbeni kontekst,
Čeprav izraz »nasilje v šoli« pomeni, da se dogaja v »šolski stavbi, na
področju šole ali šolskem avtobusu« (US Department of Justice 1998),
takšna omejena opredelitev zavrača medsebojne povezave med šolskim
kontekstom in širšo družbo, katerega del je. Ne upošteva namreč nači-
nov, kako ta dejanja nasilja prežemajo družbeni in geografski prostor.
Posledično tudi ne prepozna, da je to, kar se lahko pojavi kot izbruh v
šoli, samo ena pojavna oblika bolj sistemskih družbenih težav. (ibid.: 21)
Tudi zato je treba problematiko nasilja v šolah misliti (in razumeti)
predvsem v njegovi povezanosti z dejavniki, ki so nasilju v šolah »zuna-
nji«, npr. v kontekstu nasilja v družbi nasploh. Kakor v članku ‘National
and School System Effects on School Violence in 37 Nations’ opozarja-
jo Motoko Akiba in sodelavci (2002), je nasilje v šolah pogosto »odslika-
va« nasilja v družbi oz. odnosa do nasilja in njegove percepcije, npr. spre-
jemljivost posameznih pojavnih oblik nasilja v družbi oz. interakcije med
posameznimi generacijskimi skupinami. V okviru te interpretacije je ob-
seg nasilja v določeni družbi namreč povezan z vrsto različnih dejavni-
kov, ki – vsaj navidez – s problematiko nasilja nimajo veliko skupnega,
npr. s starostno strukturo prebivalstva oz. velikostjo posameznih genera-
cijskih kohort (t. i. »interakcijski učinek«, povezan z nasiljem; Cohen in
Land, 1987).6 Čeprav vsaka izmed zgoraj predstavljenih interpretacij si-
cer pravilno opozori na problematičnost nasilja v določenem okolju, osta-
ja ob strani t. i. »interaktivna« razsežnost nasilja. Kot je v svojem eseju
Pew Research Centre) problematiki nasilja v šolah namenjajo posebno pozornost. »Nasilje v
šolah,« kakor v svoji knjigi Violence in Schools opozarjajo Page, Daniels in Craig, »ne vpliva na-
mreč le neposredno na telesno počutje učencev, temveč vpliva tudi na šolsko okolje, ki hkrati
zmanjšuje učni uspeh učencev« (2015: 2–3).
6 T. i. »generacijske analize« veljajo za eno od ključnih »orodij« javnih politik pri projekciji
različnih trendov, npr. prispevek Pew Research Centra ‘The Whys and Hows of Generations
Research’ (2015) izpostavi, da analize posameznih generacijskih kohort zagotavljajo vpogled
v širše družbene spremembe ter v s tem povezane izzive in probleme. Kljub pomembni vlogi
pa generacijske analize odpirajo tudi vrsto vprašanj, saj se sama opredelitev določene genera-
cije (tako demografsko, sociološko itn.) sooči s čisto metodološkim vprašanjem, ali je treba
posamezne razsežnosti jemati sumativno, kot seštevek, ali izključevalno, »ali–ali«, ter s pro-
blemom določitve samega intervala posamezne geracijske kohorte.
155
