Page 155 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 155
m. sardoč ■ kako misliti (in razumeti) nasilje
– ostaja ena od ovir na tem vsebinskem področju predvsem pomanjkanje
interdisciplinarnosti (1999: xiii).2
Tako neposrednost nasilja in s tem povezane težave pri oblikova-
nju možnih rešitev, nesoglasje okoli njegove konceptualizacije in s tem
povezani problemi pri iskanju t. i. »skupnega imenovalca« različnih
pojavnih oblik nasilja, status same razprave o nasilju in s tem poveza-
no »nelagodje« pri spoprijemanju s to problematiko kot tudi pomanj-
kanje interdisciplinarnosti v njegovem preučevanju so samo nekatere
izmed ovir, pred katere so postavljeni raziskovalci na tem vsebinskem
področju. Kakor v knjigi The Epistemology of Violence opozarja Beth M.
Titchiner je
»[b]rez jasnega razumevanja in opredelitve, kaj je nasilje […][,] težko
osredotočiti raziskave na razumevanje njegovih temeljnih vzrokov. In
brez razumevanja dejavnikov, ki vodijo do nasilja, je težko zasnovati
in izvajati smiselne, učinkovite intervencije in nenasilne načine dela«
(2019: 5).
Kako torej misliti (in razumeti) nasilje?
Pričujoči prispevek problematizira nekatere izmed razsežnosti pove-
čane senzibilnosti za različne pojavne oblike nasilja oz. za nasilje nasploh.
Prav povečana senzibilnost in s tem povezan t. i. »problem prepoznava-
nja« (Schinkel, 2010) veljata namreč – pravzaprav paradoksalno – za eno
od ključnih ovir pri spoprijemanju s fenomenom nasilja, kar potrjujeta
tako moralna panika na eni strani (npr. Krinsky, 2013) kakor tudi politič-
na korektnost na drugi (npr. Doria, 2017; Loury, 1994). Uvodni del pri-
spevka predstavi nekatere temeljnih razsežnosti t. i. »standardnega« poj-
movanja nasilja, katerega miselni okvir – poleg kontekstualne razsežnosti
– predstavlja dihotomija »ozkega« in »širokega« pojmovanja nasilja.
Osrednji del problematizira premestitev poudarka v razširitvi pojmova-
nja nasilja, ki predstavlja osnovno predpostavko t. i. »nove senzibilnosti«,
saj se le-ta sooča z vrsto problemov, dilem in izzivov, ki postavljajo pod
vprašaj njeno emancipatoričnost in s tem povezano zagotavljanje pravič-
nosti. Sklepni del prispevka problematizira povečano senzibilnost za raz-
lične pojavne oblike nasilja in s tem povezani t. i. »problem konceptual-
ne inflacije«.3
2 Na pomanjkanje interdisciplinarnosti v preučevanju nasilja opozori tudi Vittorio Bufa-
cchi v svojem uvodniku ‚Rethinking Violence‘ (tematska številka o nasilju revije Global
Crime), kjer napredek v njegovem razumevanju pravzaprav pogojuje s t. i. »imperativom
interdisciplinarnosti« (2009: 296).
3 Za pionirsko delo na področju analize fenomena t. i. »konceptualne inflacije« določenega
pojma oz. z njim povezanega družbenega problema glej Miles in Brown (1989).
153
– ostaja ena od ovir na tem vsebinskem področju predvsem pomanjkanje
interdisciplinarnosti (1999: xiii).2
Tako neposrednost nasilja in s tem povezane težave pri oblikova-
nju možnih rešitev, nesoglasje okoli njegove konceptualizacije in s tem
povezani problemi pri iskanju t. i. »skupnega imenovalca« različnih
pojavnih oblik nasilja, status same razprave o nasilju in s tem poveza-
no »nelagodje« pri spoprijemanju s to problematiko kot tudi pomanj-
kanje interdisciplinarnosti v njegovem preučevanju so samo nekatere
izmed ovir, pred katere so postavljeni raziskovalci na tem vsebinskem
področju. Kakor v knjigi The Epistemology of Violence opozarja Beth M.
Titchiner je
»[b]rez jasnega razumevanja in opredelitve, kaj je nasilje […][,] težko
osredotočiti raziskave na razumevanje njegovih temeljnih vzrokov. In
brez razumevanja dejavnikov, ki vodijo do nasilja, je težko zasnovati
in izvajati smiselne, učinkovite intervencije in nenasilne načine dela«
(2019: 5).
Kako torej misliti (in razumeti) nasilje?
Pričujoči prispevek problematizira nekatere izmed razsežnosti pove-
čane senzibilnosti za različne pojavne oblike nasilja oz. za nasilje nasploh.
Prav povečana senzibilnost in s tem povezan t. i. »problem prepoznava-
nja« (Schinkel, 2010) veljata namreč – pravzaprav paradoksalno – za eno
od ključnih ovir pri spoprijemanju s fenomenom nasilja, kar potrjujeta
tako moralna panika na eni strani (npr. Krinsky, 2013) kakor tudi politič-
na korektnost na drugi (npr. Doria, 2017; Loury, 1994). Uvodni del pri-
spevka predstavi nekatere temeljnih razsežnosti t. i. »standardnega« poj-
movanja nasilja, katerega miselni okvir – poleg kontekstualne razsežnosti
– predstavlja dihotomija »ozkega« in »širokega« pojmovanja nasilja.
Osrednji del problematizira premestitev poudarka v razširitvi pojmova-
nja nasilja, ki predstavlja osnovno predpostavko t. i. »nove senzibilnosti«,
saj se le-ta sooča z vrsto problemov, dilem in izzivov, ki postavljajo pod
vprašaj njeno emancipatoričnost in s tem povezano zagotavljanje pravič-
nosti. Sklepni del prispevka problematizira povečano senzibilnost za raz-
lične pojavne oblike nasilja in s tem povezani t. i. »problem konceptual-
ne inflacije«.3
2 Na pomanjkanje interdisciplinarnosti v preučevanju nasilja opozori tudi Vittorio Bufa-
cchi v svojem uvodniku ‚Rethinking Violence‘ (tematska številka o nasilju revije Global
Crime), kjer napredek v njegovem razumevanju pravzaprav pogojuje s t. i. »imperativom
interdisciplinarnosti« (2009: 296).
3 Za pionirsko delo na področju analize fenomena t. i. »konceptualne inflacije« določenega
pojma oz. z njim povezanega družbenega problema glej Miles in Brown (1989).
153
