Page 163 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 163
m. sardoč ■ kako misliti (in razumeti) nasilje
neizogibno. Rečemo lahko, da skoraj vsako dejanje krši človekove pravi-
ce, zato je nasilje vseobsegajoče in potemtakem brez pomena« (Bufacchi,
2007: 23).
Zdi se torej, da je s trendom povečane senzibilizacije koncept nasilja
tako odprt, da je vanj mogoče vključiti katerokoli moralno problematično
prakso. Nekaj podobnega je v svojem morda najbolj znanem (in vplivnem)
eseju Two Concepts of Liberty zapisal Isaiah Berlin, ko je izpostavil, da se
je pri obravnavi vsakega splošnega pojma – kot je npr. svoboda – skoraj
nemogoče izogniti naslednji nevarnosti: »v primeru sreče in dobrote, na-
rave in resničnosti je pomen teh besed tako luknjičav [splošen], da se lah-
ko upre le malokateri interpretaciji« (Berlin, 2002: 181). Eden od najbolj
kritičnih ugovorov zoper »široko« pojmovanje nasilja namreč opozarja,
da je pravzaprav »prazno«, kar nevtralizira ali celo postavi pod vprašaj
njegovo emancipatoričnost in s tem povezano zagotavljanje pravičnosti.
Odpira se torej vprašanje o potencialni (ne)uporabnosti standardnih
oz. tradicionalnih kategorizacij, ki temeljijo na esencialističnem pojmo-
vanju nasilja (Bernstein, 2013),19 kakor tudi o ustreznosti samega substan-
tivnega vprašanja »kaj je nasilje«. V okviru razprav o nasilju osnovni pro-
blem namreč ni (zgolj in samo) v opredelitvi nasilja, temveč tudi v tem,
kako njegovo moralno problematičnost pravzaprav utemeljiti, npr. je nje-
gova negativna vrednost zgolj in samo instrumentalna (da ima negativne
učinke) ali pravzaprav intrinzična (da je nasilje moralno problematično)?
Napačna opredelitev nasilja, kakor v svojem članku ‘What is Violence?’
opozarja Amanda Cawston, »predstavlja torej več kot preprosto koncep-
tualno napako. Predstavlja namreč resno oviro našim prizadevanjem za
reševanje problema nasilja« (Cawston, 2015: 217).
Literatura
Akiba, M., LeTendre, G., K., Baker, David P. in Goesling, B. (2002)
‘National and School System Effects on School Violence in 37
Nations’, American Educational Research Journal, 39(4), str. 829–853.
Akiba, M. (2008) ‘Predictors of student fear of school violence: a compa-
rative study of eighth graders in 33 countries’, School Effectiveness and
School Improvement, 19(1), str. 51–72.
Akiba, M. (2010) ‘What Predicts Fear of School Violence Among U.S.
Adolescents?’ Teachers College Record, 112(1), str. 68–102.
19 Na problem diahrone razsežnosti preučevanja nasilja in s tem povezanimi težavami v svojem
uvodu v zbornik Violence in Europe: Historical and Contemporary Perspectives opozori Sophie Bo-
dy-Gendrot (2008).
161
neizogibno. Rečemo lahko, da skoraj vsako dejanje krši človekove pravi-
ce, zato je nasilje vseobsegajoče in potemtakem brez pomena« (Bufacchi,
2007: 23).
Zdi se torej, da je s trendom povečane senzibilizacije koncept nasilja
tako odprt, da je vanj mogoče vključiti katerokoli moralno problematično
prakso. Nekaj podobnega je v svojem morda najbolj znanem (in vplivnem)
eseju Two Concepts of Liberty zapisal Isaiah Berlin, ko je izpostavil, da se
je pri obravnavi vsakega splošnega pojma – kot je npr. svoboda – skoraj
nemogoče izogniti naslednji nevarnosti: »v primeru sreče in dobrote, na-
rave in resničnosti je pomen teh besed tako luknjičav [splošen], da se lah-
ko upre le malokateri interpretaciji« (Berlin, 2002: 181). Eden od najbolj
kritičnih ugovorov zoper »široko« pojmovanje nasilja namreč opozarja,
da je pravzaprav »prazno«, kar nevtralizira ali celo postavi pod vprašaj
njegovo emancipatoričnost in s tem povezano zagotavljanje pravičnosti.
Odpira se torej vprašanje o potencialni (ne)uporabnosti standardnih
oz. tradicionalnih kategorizacij, ki temeljijo na esencialističnem pojmo-
vanju nasilja (Bernstein, 2013),19 kakor tudi o ustreznosti samega substan-
tivnega vprašanja »kaj je nasilje«. V okviru razprav o nasilju osnovni pro-
blem namreč ni (zgolj in samo) v opredelitvi nasilja, temveč tudi v tem,
kako njegovo moralno problematičnost pravzaprav utemeljiti, npr. je nje-
gova negativna vrednost zgolj in samo instrumentalna (da ima negativne
učinke) ali pravzaprav intrinzična (da je nasilje moralno problematično)?
Napačna opredelitev nasilja, kakor v svojem članku ‘What is Violence?’
opozarja Amanda Cawston, »predstavlja torej več kot preprosto koncep-
tualno napako. Predstavlja namreč resno oviro našim prizadevanjem za
reševanje problema nasilja« (Cawston, 2015: 217).
Literatura
Akiba, M., LeTendre, G., K., Baker, David P. in Goesling, B. (2002)
‘National and School System Effects on School Violence in 37
Nations’, American Educational Research Journal, 39(4), str. 829–853.
Akiba, M. (2008) ‘Predictors of student fear of school violence: a compa-
rative study of eighth graders in 33 countries’, School Effectiveness and
School Improvement, 19(1), str. 51–72.
Akiba, M. (2010) ‘What Predicts Fear of School Violence Among U.S.
Adolescents?’ Teachers College Record, 112(1), str. 68–102.
19 Na problem diahrone razsežnosti preučevanja nasilja in s tem povezanimi težavami v svojem
uvodu v zbornik Violence in Europe: Historical and Contemporary Perspectives opozori Sophie Bo-
dy-Gendrot (2008).
161
