Page 156 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 156
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
»Standardno« pojmovanje nasilja
Čeprav se zdi, da njegova neposrednost – vsaj intuitivno – zagotavlja ja-
sen odgovor na vprašanje »kaj je nasilje«, velja prav nasilje – kakor opo-
zarja Willem de Haan – »za spolzek izraz, ki zajema ogromen in pogosto
spreminjajoč se spekter raznovrstnih fizičnih in emotivnih vedenj, situacij
ter odnosov med žrtvijo in prestopnikom« (de Haan, 2008: 27). Za razli-
ko od pojmov, katerih pomen je (vsaj načeloma) enoznačen, s pojmom na-
silja označujemo med seboj (tako kvantitativno kakor tudi kvalitativno)
zelo raznolike moralno problematične prakse. Prav širok spekter različnih
pojavnih oblik nasilja nakazuje, da je iskanje »skupnega imenovalca« vse
prej kot enostavno oz. neproblematično. Tudi zato dinamiko in smer raz-
prave v sami opredelitvi nasilja – kot nenazadnje samo iskanje možnih re-
šitev – določata dve (vsaj navidez) neposredni vprašanji, in sicer 1) kaj je
nasilje (substantivno vprašanje) ter 2) zakaj ter v katerih primerih in pod
katerimi pogoji oz. ali sploh je nasilje problematično (moralno vprašanje).4
Miselni okvir iskanja možnih odgovorov na zgornji vprašanji predstavlja-
ta dve ločeni razsežnosti, in sicer 1) kontekstualna razsežnost in s tem po-
vezano pojmovanje nasilja ter 2) normativna razsežnost in s tem poveza-
no pojmovanje nasilja.
Kontekstualno pojmovanje nasilja
Kontekstualno pojmovanje nasilja ima za osnovni cilj preučiti povezanost
nasilja z dejavniki, ki so temu fenomenu tako notranji kot tudi zunanji. S
tem sta povezani dve ločeni tezi o etiologiji nasilja v določeni družbeni sfe-
ri oz. institucionalnem okviru, in sicer 1) t. i. »internalistična« teza ter 2)
t. i. »eksternalistična« teza (Dixon, 2016).
T. i. »internalistična« teza fenomen nasilja postavi v okvir ožjega
oz. neposrednega okolja, v katerem se pojavlja, npr. da je problem družin-
skega nasilja v prvi vrsti problem družinskega okolja ali da je nasilje v šo-
lah predvsem problem vzgojno-izobraževalnih inštitucij. Nekatere post-
strukturalistične teorije pravzaprav zagovarjajo tezo, da je fenomen nasilja
v posamezni družbeni sferi oz. instituciji pravzaprav »odslikava« nasil-
nosti te družbene sfere oz. institucije same: npr. da je družinsko nasilje re-
zultat nasilnosti družinskega okolja ali da naj bi bile vzgojno-izobraževal-
ne institucije že same na sebi nasilne oz. da je sam proces šolanja nasilen in
da je torej nasilje v šolah (v veliki meri) rezultat nasilja samega okolja itn.5
4 V primeru terorizma Igor Primoratz (2018) opozarja na dve podobni vprašanji, ki ga le-ta od-
pira, in sicer na 1) logično vprašanje (kaj je terorizem) ter na 2) moralno vprašanje (ali terorizem
lahko kdaj upravičimo).
5 Glede na povezanost zagotavljanja varnega in spodbudnega učnega okolja z dosežki učencev
številne globalne »think thank« (npr. Brookings) kot tudi »fact thank« organizacije (npr.
154
»Standardno« pojmovanje nasilja
Čeprav se zdi, da njegova neposrednost – vsaj intuitivno – zagotavlja ja-
sen odgovor na vprašanje »kaj je nasilje«, velja prav nasilje – kakor opo-
zarja Willem de Haan – »za spolzek izraz, ki zajema ogromen in pogosto
spreminjajoč se spekter raznovrstnih fizičnih in emotivnih vedenj, situacij
ter odnosov med žrtvijo in prestopnikom« (de Haan, 2008: 27). Za razli-
ko od pojmov, katerih pomen je (vsaj načeloma) enoznačen, s pojmom na-
silja označujemo med seboj (tako kvantitativno kakor tudi kvalitativno)
zelo raznolike moralno problematične prakse. Prav širok spekter različnih
pojavnih oblik nasilja nakazuje, da je iskanje »skupnega imenovalca« vse
prej kot enostavno oz. neproblematično. Tudi zato dinamiko in smer raz-
prave v sami opredelitvi nasilja – kot nenazadnje samo iskanje možnih re-
šitev – določata dve (vsaj navidez) neposredni vprašanji, in sicer 1) kaj je
nasilje (substantivno vprašanje) ter 2) zakaj ter v katerih primerih in pod
katerimi pogoji oz. ali sploh je nasilje problematično (moralno vprašanje).4
Miselni okvir iskanja možnih odgovorov na zgornji vprašanji predstavlja-
ta dve ločeni razsežnosti, in sicer 1) kontekstualna razsežnost in s tem po-
vezano pojmovanje nasilja ter 2) normativna razsežnost in s tem poveza-
no pojmovanje nasilja.
Kontekstualno pojmovanje nasilja
Kontekstualno pojmovanje nasilja ima za osnovni cilj preučiti povezanost
nasilja z dejavniki, ki so temu fenomenu tako notranji kot tudi zunanji. S
tem sta povezani dve ločeni tezi o etiologiji nasilja v določeni družbeni sfe-
ri oz. institucionalnem okviru, in sicer 1) t. i. »internalistična« teza ter 2)
t. i. »eksternalistična« teza (Dixon, 2016).
T. i. »internalistična« teza fenomen nasilja postavi v okvir ožjega
oz. neposrednega okolja, v katerem se pojavlja, npr. da je problem družin-
skega nasilja v prvi vrsti problem družinskega okolja ali da je nasilje v šo-
lah predvsem problem vzgojno-izobraževalnih inštitucij. Nekatere post-
strukturalistične teorije pravzaprav zagovarjajo tezo, da je fenomen nasilja
v posamezni družbeni sferi oz. instituciji pravzaprav »odslikava« nasil-
nosti te družbene sfere oz. institucije same: npr. da je družinsko nasilje re-
zultat nasilnosti družinskega okolja ali da naj bi bile vzgojno-izobraževal-
ne institucije že same na sebi nasilne oz. da je sam proces šolanja nasilen in
da je torej nasilje v šolah (v veliki meri) rezultat nasilja samega okolja itn.5
4 V primeru terorizma Igor Primoratz (2018) opozarja na dve podobni vprašanji, ki ga le-ta od-
pira, in sicer na 1) logično vprašanje (kaj je terorizem) ter na 2) moralno vprašanje (ali terorizem
lahko kdaj upravičimo).
5 Glede na povezanost zagotavljanja varnega in spodbudnega učnega okolja z dosežki učencev
številne globalne »think thank« (npr. Brookings) kot tudi »fact thank« organizacije (npr.
154
