Page 145 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 145
v. tašner, s. berčnik ■ prisotnost vsebin o nasilju v šoli v kurikulih ...
strani Zavoda RS za šolstvo oblikovana navodila s priročnikom za obrav-
navo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Navodila
še vedno niso obvezujoči pravni akt, ampak ponovno podajajo smernice,
usklajene z nacionalnimi zakonskimi in podzakonskimi akti vzgoje in iz-
obraževanja na vrtčevski, osnovnošolski ter srednješolski stopnji. Izhajajo
iz dejstva, da se vsaka vzgojno-izobraževalna institucija »sooča z različni-
mi oblikami nasilja, da se je na nasilje dolžna odzvati, da pa zaposlenim
manjkajo strokovne usmeritve na zelo konkretni ravni« (Protokol, 2016:
3). Protokol predvideva, da naj bi vsaka vzgojno-izobraževalna instituci-
ja oblikovala lastno strategijo preprečevanja in obravnave nasilja, vanjo pa
naj bi smiselno umestila omenjena navodila oz. protokol. Protokol poleg
navodila za ravnanje vsebuje tudi priročnik, ki natančneje definira med-
vrstniško nasilje, dinamiko le-tega ter tudi načela obravnave medvrstni-
škega nasilja. Preden se bodo šolske strokovne in upravne službe odločile
za naslednje korake reguliranja tematizirane problematike, bi kazalo pre-
misliti, do kakšne mere in s katerimi akti kaže regulirati področje in kako
se ogniti nevarnosti pretirane normiranosti, ki posledično pogosto rezul-
tira v »papirni uspešnosti«. Pri tem bi kazalo ponovno premisliti razmer-
je med pričakovanji, ki jih kot družba usmerjamo v šolo in učiteljstvo, in
tistim, kar lahko in smo celo dolžni za zmanjšanje medvrstniškega nasilja
postoriti v družinah in v družbi. Šele premišljeno in uravnoteženo priča-
kovanje, usmerjeno v obe smeri, lahko, skupaj s formiranjem mlade gene-
racije tako doma kot v institucijah formalne vzgoje in izobraževanja, pri-
nese pomembno zmanjšanje nasilja, in tako poveča kakovost odraščanja.
Kompetence učiteljstva
Ob ustreznih predpisih, ki spodbujajo in omogočajo primerno ravnanje
učiteljstva ob pojavih nasilja, je za uspeh na tem področju treba tudi ustre-
zno usposobljenega učiteljstva. Ob splošnih (generičnih) kompetencah so
tu še splošne (generične) kompetence za strokovnjake v vzgoji in izobra-
ževanju ter predmetno-specifične kompetence. V zadnjih desetih letih se
na omenjenem ozadju izpostavljajo tudi socialno-državljanske kompeten-
ce. Pregled naštetega pokaže, da imamo opravka z zahtevnim in odgovor-
nim poklicem, ki terja številne sposobnosti, znanja in veščine. Učiteljstvo
igra ključno vlogo pri učenju otrok in mladostnikov. V vrtcih in šolah se
prepletata vzgoja in izobraževanje. To poteka preko vsebin, ki jih poda-
jajo učiteljice, vzgojiteljice, preko načina posredovanja ter tudi z lastnim
zgledom – s svojimi ravnanji. Za tako zahteven poklic so ključnega po-
mena pogoji začetnega in vseživljenjskega izobraževanja. Brez dobrih po-
gojev »učiteljstvo« ne more biti usposobljeno za kakovostno opravljanje
143
strani Zavoda RS za šolstvo oblikovana navodila s priročnikom za obrav-
navo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Navodila
še vedno niso obvezujoči pravni akt, ampak ponovno podajajo smernice,
usklajene z nacionalnimi zakonskimi in podzakonskimi akti vzgoje in iz-
obraževanja na vrtčevski, osnovnošolski ter srednješolski stopnji. Izhajajo
iz dejstva, da se vsaka vzgojno-izobraževalna institucija »sooča z različni-
mi oblikami nasilja, da se je na nasilje dolžna odzvati, da pa zaposlenim
manjkajo strokovne usmeritve na zelo konkretni ravni« (Protokol, 2016:
3). Protokol predvideva, da naj bi vsaka vzgojno-izobraževalna instituci-
ja oblikovala lastno strategijo preprečevanja in obravnave nasilja, vanjo pa
naj bi smiselno umestila omenjena navodila oz. protokol. Protokol poleg
navodila za ravnanje vsebuje tudi priročnik, ki natančneje definira med-
vrstniško nasilje, dinamiko le-tega ter tudi načela obravnave medvrstni-
škega nasilja. Preden se bodo šolske strokovne in upravne službe odločile
za naslednje korake reguliranja tematizirane problematike, bi kazalo pre-
misliti, do kakšne mere in s katerimi akti kaže regulirati področje in kako
se ogniti nevarnosti pretirane normiranosti, ki posledično pogosto rezul-
tira v »papirni uspešnosti«. Pri tem bi kazalo ponovno premisliti razmer-
je med pričakovanji, ki jih kot družba usmerjamo v šolo in učiteljstvo, in
tistim, kar lahko in smo celo dolžni za zmanjšanje medvrstniškega nasilja
postoriti v družinah in v družbi. Šele premišljeno in uravnoteženo priča-
kovanje, usmerjeno v obe smeri, lahko, skupaj s formiranjem mlade gene-
racije tako doma kot v institucijah formalne vzgoje in izobraževanja, pri-
nese pomembno zmanjšanje nasilja, in tako poveča kakovost odraščanja.
Kompetence učiteljstva
Ob ustreznih predpisih, ki spodbujajo in omogočajo primerno ravnanje
učiteljstva ob pojavih nasilja, je za uspeh na tem področju treba tudi ustre-
zno usposobljenega učiteljstva. Ob splošnih (generičnih) kompetencah so
tu še splošne (generične) kompetence za strokovnjake v vzgoji in izobra-
ževanju ter predmetno-specifične kompetence. V zadnjih desetih letih se
na omenjenem ozadju izpostavljajo tudi socialno-državljanske kompeten-
ce. Pregled naštetega pokaže, da imamo opravka z zahtevnim in odgovor-
nim poklicem, ki terja številne sposobnosti, znanja in veščine. Učiteljstvo
igra ključno vlogo pri učenju otrok in mladostnikov. V vrtcih in šolah se
prepletata vzgoja in izobraževanje. To poteka preko vsebin, ki jih poda-
jajo učiteljice, vzgojiteljice, preko načina posredovanja ter tudi z lastnim
zgledom – s svojimi ravnanji. Za tako zahteven poklic so ključnega po-
mena pogoji začetnega in vseživljenjskega izobraževanja. Brez dobrih po-
gojev »učiteljstvo« ne more biti usposobljeno za kakovostno opravljanje
143
