Page 150 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 150
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
del operativnega načrta vzgojnih dejavnosti, ki bi se oblikovale v skladu z
načelom avtonomije šole. Šole in predvsem učiteljstvo, po najinem mne-
nju, potrebujejo trdno oporo (načrt), na podlagi katere bo jasno njihovo
delovanje, kajti, kot je zapisano tudi v Smernicah (prav tam), si želi učitelj-
stvo bolje razumeti svoj položaj in dobiti dovolj strokovne pomoči, pred-
vsem pri obvladovanju nasilja. Kot pomemben del politike spoprijema z
nasiljem šole tako vidimo jasno potrebo po dodatnem izobraževanju in
usposabljanju učiteljstva. Poudarek je treba usmeriti predvsem na razvoj
kakovostnih programov na temo prepoznavanja, obravnavanja in prepre-
čevanja nasilja ter na razvijanje dobrih medsebojnih odnosov in timsko
delo. Poleg poznavanja problematike nasilja in soočanja z njim je namreč
izjemnega pomena tudi sodelovanje med učitelji ter iskanje in nudenje po-
moči znotraj šole – dobro organizirana svetovalna in strokovna pomoč.
Šole se srečujejo z različnimi oblikami nasilja, delujejo v različnih oko-
ljih in pogojih, kar vpliva na preprečevanje in obravnavanje nasilja. Kljub
vsemu pa nobena posebnost šole ne sme preglasiti etične in pedagoške za-
veze VIZ ter temeljnih strokovnih načel, ki učiteljem in šoli nalagajo ak-
tivno preprečevanje nasilja ter zagotavljanje varnosti otrokom in drugim
deležnikom VIZ (Lešnik Mugnaioni in Klemenčič, 2014: 55). Da bi od šol
in učiteljstva upravičeno pričakovali zgoraj opisano ravnanje, pa moramo
kot družba ustrezno financirati šolstvo in tudi dejavnosti skrbi za boj pro-
ti nasilju in družno skrbeti za pogoje, ki bodo učiteljstvu omogočali ohra-
njati strokovno in poklicno avtoriteto. Zdi se, da je kakovostna izobraz-
ba učiteljstva prvi del pogoja ohranjanja avtoritete, drugi del omogočanja
statusa, ki povečuje moč besede in ravnanja učiteljstva, pa zahteva prime-
ren odnos do zahtevnega poklica učiteljic, učiteljev s strani staršev, ki po-
gosto prehitro vzamemo v bran tudi neprimerna vedenja in ravnanja na-
ših otrok ter jim s tem dolgoročno škodimo. Podobno velja za državo, ki
se mora zavedati, da nepremišljeno zmanjševanje plačila dela učiteljic in
učiteljev v družbo kot celoto pošilja sporočilo o nepomembnosti, nezaslu-
žnosti oseb, ki trenutno v Sloveniji samo v osnovnih šolah dnevno skrbi-
jo za več kot 186.000 učenk in učencev ter s tem dejansko tudi za njihovo
in našo skupno dobrobit.
Literatura in viri
Archard, D. (2004) Children: Rights and Childhood. 2 nd ed. London; New
York: Routledge.
Besag, V. E. (1989) Bullies and Victims in Schools. Buckingham: Open
University Press.
148
del operativnega načrta vzgojnih dejavnosti, ki bi se oblikovale v skladu z
načelom avtonomije šole. Šole in predvsem učiteljstvo, po najinem mne-
nju, potrebujejo trdno oporo (načrt), na podlagi katere bo jasno njihovo
delovanje, kajti, kot je zapisano tudi v Smernicah (prav tam), si želi učitelj-
stvo bolje razumeti svoj položaj in dobiti dovolj strokovne pomoči, pred-
vsem pri obvladovanju nasilja. Kot pomemben del politike spoprijema z
nasiljem šole tako vidimo jasno potrebo po dodatnem izobraževanju in
usposabljanju učiteljstva. Poudarek je treba usmeriti predvsem na razvoj
kakovostnih programov na temo prepoznavanja, obravnavanja in prepre-
čevanja nasilja ter na razvijanje dobrih medsebojnih odnosov in timsko
delo. Poleg poznavanja problematike nasilja in soočanja z njim je namreč
izjemnega pomena tudi sodelovanje med učitelji ter iskanje in nudenje po-
moči znotraj šole – dobro organizirana svetovalna in strokovna pomoč.
Šole se srečujejo z različnimi oblikami nasilja, delujejo v različnih oko-
ljih in pogojih, kar vpliva na preprečevanje in obravnavanje nasilja. Kljub
vsemu pa nobena posebnost šole ne sme preglasiti etične in pedagoške za-
veze VIZ ter temeljnih strokovnih načel, ki učiteljem in šoli nalagajo ak-
tivno preprečevanje nasilja ter zagotavljanje varnosti otrokom in drugim
deležnikom VIZ (Lešnik Mugnaioni in Klemenčič, 2014: 55). Da bi od šol
in učiteljstva upravičeno pričakovali zgoraj opisano ravnanje, pa moramo
kot družba ustrezno financirati šolstvo in tudi dejavnosti skrbi za boj pro-
ti nasilju in družno skrbeti za pogoje, ki bodo učiteljstvu omogočali ohra-
njati strokovno in poklicno avtoriteto. Zdi se, da je kakovostna izobraz-
ba učiteljstva prvi del pogoja ohranjanja avtoritete, drugi del omogočanja
statusa, ki povečuje moč besede in ravnanja učiteljstva, pa zahteva prime-
ren odnos do zahtevnega poklica učiteljic, učiteljev s strani staršev, ki po-
gosto prehitro vzamemo v bran tudi neprimerna vedenja in ravnanja na-
ših otrok ter jim s tem dolgoročno škodimo. Podobno velja za državo, ki
se mora zavedati, da nepremišljeno zmanjševanje plačila dela učiteljic in
učiteljev v družbo kot celoto pošilja sporočilo o nepomembnosti, nezaslu-
žnosti oseb, ki trenutno v Sloveniji samo v osnovnih šolah dnevno skrbi-
jo za več kot 186.000 učenk in učencev ter s tem dejansko tudi za njihovo
in našo skupno dobrobit.
Literatura in viri
Archard, D. (2004) Children: Rights and Childhood. 2 nd ed. London; New
York: Routledge.
Besag, V. E. (1989) Bullies and Victims in Schools. Buckingham: Open
University Press.
148
