Page 146 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 146
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
poklica. Ali kot zapišejo avtorji in avtorice Skupnih evropskih načel za
kompetence in kvalifikacije učiteljev:
Njihov poklic, ki ga navdihujejo vrednote vključevanja in potreba po
razvijanju potencialov učencev, ima velik vpliv na družbo in igra ključno
vlogo pri napredovanju človeškega potenciala in oblikovanju prihodnjih
generacij.
/…/
Učitelji bi se morali biti sposobni odzivati na nastajajoče izzive družbe
znanja, v njej dejavno sodelovati in pripraviti učence na to, da bodo sa-
mostojni vseživljenjski učenci. Zato bi morali biti sposobni vplivati na
proces učenja in poučevanja s stalnim angažiranjem na področju pozna-
vanja predmeta, vsebine kurikula, pedagogike, novosti, raziskav ter so-
cialnih in kulturnih razsežnosti izobraževanja. Izobraževanje učiteljev
mora biti na visoki izobraževalni ravni ali temu enakovredni ravni in ga
mora podpirati tesno partnerstvo med visokošolskimi zavodi in zavodi,
kjer se bodo učitelji zaposlili. (ibid.)
Hkrati pa že omenjena načela opozarjajo na nekaj, kar radi presliši-
mo v Sloveniji, namreč, da kljub temu da »imajo učitelji v družbi zelo po-
membno vlogo«, dela, ki smo ga dolžni opraviti drugi, »ne morejo opra-
viti sami. Njihovo visoko kakovostno izobrazbo morajo podpirati zavodi,
kjer so zaposleni, v okviru doslednih nacionalnih ali regionalnih politik,
za katere so zagotovljena ustrezna sredstva. Te politike morajo obravna-
vati začetno izobraževanje učiteljev in stalni poklicni razvoj …« S tem
pridemo še do ene točke, ki zahteva skrb družbe: »Tisti, ki usposabljajo
učitelje, vplivajo na kakovost učenja in jih je zato treba podpirati kot del
nacionalnega ali regionalnega sistema.«
V nadaljevanju se osredinjava na specifične kompetence učiteljstva,
ki so samo del kompetenc, ki naj bi jih posedovalo učiteljstvo. Zanimalo
naju je, ali so prihodnji učitelji in učiteljice neustrezno usposobljeni, ko gre
za vprašanje nasilja v povezavi s šolo ter poznavanje pravnih dokumentov,
saj je to eden glasnejših očitkov javnosti, ko pride do ekscesnih primerov
nasilja v šoli (glej sejo Odbora ...,12. junij 2015).
Vsebinski pregled kurikulov na slovenskih pedagoških
fakultetah1
Da bi ugotovili, kako je s pokritostjo vsebin nasilja in šole v kurikulih pe-
dagoških fakultet, sva pod drobnogled vzeli učne načrte predmetov, ki so
1 V tem delu sva izhajali iz internega Poročila o pregledu kurikulov slovenskih fakultet
(2017) avtoric M. Bohinc in V. Tašner.
144
poklica. Ali kot zapišejo avtorji in avtorice Skupnih evropskih načel za
kompetence in kvalifikacije učiteljev:
Njihov poklic, ki ga navdihujejo vrednote vključevanja in potreba po
razvijanju potencialov učencev, ima velik vpliv na družbo in igra ključno
vlogo pri napredovanju človeškega potenciala in oblikovanju prihodnjih
generacij.
/…/
Učitelji bi se morali biti sposobni odzivati na nastajajoče izzive družbe
znanja, v njej dejavno sodelovati in pripraviti učence na to, da bodo sa-
mostojni vseživljenjski učenci. Zato bi morali biti sposobni vplivati na
proces učenja in poučevanja s stalnim angažiranjem na področju pozna-
vanja predmeta, vsebine kurikula, pedagogike, novosti, raziskav ter so-
cialnih in kulturnih razsežnosti izobraževanja. Izobraževanje učiteljev
mora biti na visoki izobraževalni ravni ali temu enakovredni ravni in ga
mora podpirati tesno partnerstvo med visokošolskimi zavodi in zavodi,
kjer se bodo učitelji zaposlili. (ibid.)
Hkrati pa že omenjena načela opozarjajo na nekaj, kar radi presliši-
mo v Sloveniji, namreč, da kljub temu da »imajo učitelji v družbi zelo po-
membno vlogo«, dela, ki smo ga dolžni opraviti drugi, »ne morejo opra-
viti sami. Njihovo visoko kakovostno izobrazbo morajo podpirati zavodi,
kjer so zaposleni, v okviru doslednih nacionalnih ali regionalnih politik,
za katere so zagotovljena ustrezna sredstva. Te politike morajo obravna-
vati začetno izobraževanje učiteljev in stalni poklicni razvoj …« S tem
pridemo še do ene točke, ki zahteva skrb družbe: »Tisti, ki usposabljajo
učitelje, vplivajo na kakovost učenja in jih je zato treba podpirati kot del
nacionalnega ali regionalnega sistema.«
V nadaljevanju se osredinjava na specifične kompetence učiteljstva,
ki so samo del kompetenc, ki naj bi jih posedovalo učiteljstvo. Zanimalo
naju je, ali so prihodnji učitelji in učiteljice neustrezno usposobljeni, ko gre
za vprašanje nasilja v povezavi s šolo ter poznavanje pravnih dokumentov,
saj je to eden glasnejših očitkov javnosti, ko pride do ekscesnih primerov
nasilja v šoli (glej sejo Odbora ...,12. junij 2015).
Vsebinski pregled kurikulov na slovenskih pedagoških
fakultetah1
Da bi ugotovili, kako je s pokritostjo vsebin nasilja in šole v kurikulih pe-
dagoških fakultet, sva pod drobnogled vzeli učne načrte predmetov, ki so
1 V tem delu sva izhajali iz internega Poročila o pregledu kurikulov slovenskih fakultet
(2017) avtoric M. Bohinc in V. Tašner.
144
