Page 142 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 142
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
in duševne nezrelosti potrebuje posebno varstvo in skrb« (KOP, 1990). S
to pravico otroka do posebnega varstva in skrbi je povezana obveznost dr-
žave in dolžnost staršev (ali zakonitih skrbnikov), da zagotovijo uresniče-
vanje te pravice (Archard, 2004).
Nadalje je za omenjeno problematiko pomembno poznavanje 18. čle-
na Ustave RS (1991), v katerem piše, da nihče ne sme biti podvržen muče-
nju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju, kar pome-
ni, da je treba spoštovati tudi dostojanstvo vsakega otroka in izkazovati
spoštovanje do njegove osebnostne integritete. Za uresničevanje slednjega
mora učitelj/-ica v prvi vrsti poznati in upoštevati hišni red šole, ki nalaga
ukrepe za zagotavljanje varnosti in vzdrževanje reda (ZOsn, 1996, 2006,
31.a člen), hkrati pa mora delovati v skladu z vzgojnim načrtom šole (prav
tam, 60. člen), ki mora vsebovati proaktivne in preventivne dejavnosti,
svetovanje, usmerjanje ter druge dejavnosti (pohvale, priznanja, nagrade,
vrste vzgojnih ukrepov in podobno), s katerimi šola razvija varno in spod-
budno okolje (prav tam, 60.d člen). Pri kršitvah pravil mora ravno tako
ukrepati v skladu z vzgojnim načrtom, pri tem pa ne sme omejevati pravic
učencev (prav tam, 60.e člen). Človekove in otrokove pravice so tako po-
stale tudi vrednotni in konceptualni temelj sodobne edukacije, dolžnost
le-te pa je med drugim tudi skrb za poln razvoj človekove osebnosti. Pri
tem so pomembni trije koncepti: varovanje in zaščita otrok, oskrba in kre-
pitev moči ter soudeležba (Devjak in Zorc Maver, 2018). Šolsko okolje, v
katerem se učenci počutijo varne in sprejete, oblikujejo proaktivne vzgoj-
ne dejavnosti, ki temeljijo na kakovostnem organiziranju učenja, vzaje-
mnem spoštovanju, odgovornosti in visokih pričakovanjih na področju
učenja in medsebojnih odnosov. Pri načrtovanju in izvajanju le-teh je šola
avtonomna, oblikovati pa jih mora v skladu s cilji izobraževanja, zapisani-
mi v 2. členu Zakona o osnovni šoli (1996, 2006), v katerem je izpostavlje-
no vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelo-
vanje z drugimi, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in
s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi. Organi in
organizacije so tako dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni
za zaščito žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti in zaščito njenih kori-
sti, in pri tem zagotoviti spoštovanje integritete žrtve. Če je žrtev nasilja
otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami
drugih udeleženk oziroma udeležencev postopka (ZPND, 2008, 5. člen).
Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje
vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov
ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne gle-
de na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestijo center za so-
cialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je žrtev nasilja
140
in duševne nezrelosti potrebuje posebno varstvo in skrb« (KOP, 1990). S
to pravico otroka do posebnega varstva in skrbi je povezana obveznost dr-
žave in dolžnost staršev (ali zakonitih skrbnikov), da zagotovijo uresniče-
vanje te pravice (Archard, 2004).
Nadalje je za omenjeno problematiko pomembno poznavanje 18. čle-
na Ustave RS (1991), v katerem piše, da nihče ne sme biti podvržen muče-
nju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju, kar pome-
ni, da je treba spoštovati tudi dostojanstvo vsakega otroka in izkazovati
spoštovanje do njegove osebnostne integritete. Za uresničevanje slednjega
mora učitelj/-ica v prvi vrsti poznati in upoštevati hišni red šole, ki nalaga
ukrepe za zagotavljanje varnosti in vzdrževanje reda (ZOsn, 1996, 2006,
31.a člen), hkrati pa mora delovati v skladu z vzgojnim načrtom šole (prav
tam, 60. člen), ki mora vsebovati proaktivne in preventivne dejavnosti,
svetovanje, usmerjanje ter druge dejavnosti (pohvale, priznanja, nagrade,
vrste vzgojnih ukrepov in podobno), s katerimi šola razvija varno in spod-
budno okolje (prav tam, 60.d člen). Pri kršitvah pravil mora ravno tako
ukrepati v skladu z vzgojnim načrtom, pri tem pa ne sme omejevati pravic
učencev (prav tam, 60.e člen). Človekove in otrokove pravice so tako po-
stale tudi vrednotni in konceptualni temelj sodobne edukacije, dolžnost
le-te pa je med drugim tudi skrb za poln razvoj človekove osebnosti. Pri
tem so pomembni trije koncepti: varovanje in zaščita otrok, oskrba in kre-
pitev moči ter soudeležba (Devjak in Zorc Maver, 2018). Šolsko okolje, v
katerem se učenci počutijo varne in sprejete, oblikujejo proaktivne vzgoj-
ne dejavnosti, ki temeljijo na kakovostnem organiziranju učenja, vzaje-
mnem spoštovanju, odgovornosti in visokih pričakovanjih na področju
učenja in medsebojnih odnosov. Pri načrtovanju in izvajanju le-teh je šola
avtonomna, oblikovati pa jih mora v skladu s cilji izobraževanja, zapisani-
mi v 2. členu Zakona o osnovni šoli (1996, 2006), v katerem je izpostavlje-
no vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelo-
vanje z drugimi, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in
s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi. Organi in
organizacije so tako dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni
za zaščito žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti in zaščito njenih kori-
sti, in pri tem zagotoviti spoštovanje integritete žrtve. Če je žrtev nasilja
otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami
drugih udeleženk oziroma udeležencev postopka (ZPND, 2008, 5. člen).
Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje
vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in socialnih zavodov
ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih združenjih, ne gle-
de na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestijo center za so-
cialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je žrtev nasilja
140
