Page 140 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 140
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
predpisov, ki včasih celo zavirajo ustrezno ravnanje učiteljstva, in da je sle-
dnje bolj ali manj na sploh neusposobljeno za reševanje tovrstne proble-
matike ipd. Večina hkrati terja še rešitve tukaj in zdaj (povzeto iz diskusi-
je na odboru 12. junija 2015).
Prepogosto je spregledano dejstvo, da šola kot vzgojno izobraževal-
na institucija, sama in v celoti, ne more uspešno opraviti z nasiljem v šoli.
Čeprav, kot je mogoče zaključiti iz različnih raziskav, obstaja vrsta učin-
kovitih načinov spoprijema z omenjeno problematiko (glej Olweus, 1993;
Green, 2005), se je treba pri tem zavedati, da je za uspešen spoprijem z
nasiljem v šoli potrebno sodelovanje vseh akterjev, ne samo šole (Bučar-
Ručman, 2009). Najuspešnejši pri tem so t. i. multiagencijski pristopi, v
katerih sodelujejo zaposleni na šolah, učenke in učenci, starši, lokalno
okolje, nacionalna zakonodaja, mediji, policija, nevladne organizacije itd.
Nakazali sva že, da je problem nasilja širši problem družbe, a se bova
za potrebe tega prispevka omejili na akterje in akterke šolskega polja in
pravne akte, ki urejajo omenjeno polje. Kot sva zapisali, lahko šole skupaj
z učiteljstvom, drugimi zaposlenimi na šoli, učenci in učenkami ter s star-
ši okrepijo ali uspešno omejijo prisotnost nasilja. Uspešnost spoprijema je
odvisna od različnih dejavnikov, ki igrajo pri pojavnosti nasilja pomemb-
no vlogo in jih v osnovi delimo na sistemske in individualne. Pri tem je
eden pomembnejših dejavnikov uspešnega spoprijema z nasiljem zago-
tovo odnos učiteljstva do nasilja. V isti liniji so zelo pomembne tudi nji-
hove kompetence, potrebne za prepoznavanje in preprečevanje predvsem
medvrstniškega nasilja. V nadaljevanju prispevka se bova omejili na te-
matiziranje medvrstniškega nasilja, posebej v luči kompetenc prihodnje-
ga učiteljstva, ki jih na omenjenem področju pridobijo v času študija, in
na pravni okvir, ki učiteljstvu nalaga in omogoča posredovanje pri pojavih
omenjene oblike nasilja.
Pravne podlage za spoprijem z medverstniškim nasiljem
Najprej nekaj pojasnil glede fenomena, ki ga jemljeva pod drobnogled.
Medvrstniško nasilje je ena od najbolj vztrajnih in hkratih perečih pojav-
nosti nasilja v šoli, tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah. Je tudi ena
od bolj poznanih in najbolj raziskanih oblik nasilja. Termin, ki je za vr-
stniške zlorabe najpogosteje uporabljen v anglosaški literaturi, je bullying.
V slovenščini povsem ustreznega izraza nimamo, najpogosteje pa ga pre-
vajamo z izrazom trpinčenje, tudi tiraniziranje ali medvrstniško nasilje.
Pri uporabi termina trpinčenje so vsebina, teža in stopnja nasilnega de-
janja bolj jasne, medvrstniško nasilje pa izraža, da gre za nasilje med vr-
stniki, brez pojasnila o obliki ali stopnji nasilnosti. S trpinčenjem tako
označujemo »silo ali nasilje, ki je uporabljeno z namenom ustrahovati in
138
predpisov, ki včasih celo zavirajo ustrezno ravnanje učiteljstva, in da je sle-
dnje bolj ali manj na sploh neusposobljeno za reševanje tovrstne proble-
matike ipd. Večina hkrati terja še rešitve tukaj in zdaj (povzeto iz diskusi-
je na odboru 12. junija 2015).
Prepogosto je spregledano dejstvo, da šola kot vzgojno izobraževal-
na institucija, sama in v celoti, ne more uspešno opraviti z nasiljem v šoli.
Čeprav, kot je mogoče zaključiti iz različnih raziskav, obstaja vrsta učin-
kovitih načinov spoprijema z omenjeno problematiko (glej Olweus, 1993;
Green, 2005), se je treba pri tem zavedati, da je za uspešen spoprijem z
nasiljem v šoli potrebno sodelovanje vseh akterjev, ne samo šole (Bučar-
Ručman, 2009). Najuspešnejši pri tem so t. i. multiagencijski pristopi, v
katerih sodelujejo zaposleni na šolah, učenke in učenci, starši, lokalno
okolje, nacionalna zakonodaja, mediji, policija, nevladne organizacije itd.
Nakazali sva že, da je problem nasilja širši problem družbe, a se bova
za potrebe tega prispevka omejili na akterje in akterke šolskega polja in
pravne akte, ki urejajo omenjeno polje. Kot sva zapisali, lahko šole skupaj
z učiteljstvom, drugimi zaposlenimi na šoli, učenci in učenkami ter s star-
ši okrepijo ali uspešno omejijo prisotnost nasilja. Uspešnost spoprijema je
odvisna od različnih dejavnikov, ki igrajo pri pojavnosti nasilja pomemb-
no vlogo in jih v osnovi delimo na sistemske in individualne. Pri tem je
eden pomembnejših dejavnikov uspešnega spoprijema z nasiljem zago-
tovo odnos učiteljstva do nasilja. V isti liniji so zelo pomembne tudi nji-
hove kompetence, potrebne za prepoznavanje in preprečevanje predvsem
medvrstniškega nasilja. V nadaljevanju prispevka se bova omejili na te-
matiziranje medvrstniškega nasilja, posebej v luči kompetenc prihodnje-
ga učiteljstva, ki jih na omenjenem področju pridobijo v času študija, in
na pravni okvir, ki učiteljstvu nalaga in omogoča posredovanje pri pojavih
omenjene oblike nasilja.
Pravne podlage za spoprijem z medverstniškim nasiljem
Najprej nekaj pojasnil glede fenomena, ki ga jemljeva pod drobnogled.
Medvrstniško nasilje je ena od najbolj vztrajnih in hkratih perečih pojav-
nosti nasilja v šoli, tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah. Je tudi ena
od bolj poznanih in najbolj raziskanih oblik nasilja. Termin, ki je za vr-
stniške zlorabe najpogosteje uporabljen v anglosaški literaturi, je bullying.
V slovenščini povsem ustreznega izraza nimamo, najpogosteje pa ga pre-
vajamo z izrazom trpinčenje, tudi tiraniziranje ali medvrstniško nasilje.
Pri uporabi termina trpinčenje so vsebina, teža in stopnja nasilnega de-
janja bolj jasne, medvrstniško nasilje pa izraža, da gre za nasilje med vr-
stniki, brez pojasnila o obliki ali stopnji nasilnosti. S trpinčenjem tako
označujemo »silo ali nasilje, ki je uporabljeno z namenom ustrahovati in
138
