Page 149 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 149
v. tašner, s. berčnik ■ prisotnost vsebin o nasilju v šoli v kurikulih ...
Didaktika družboslovja. Na Pedagogiki pa ni študijskih vsebin, ki bi po-
krivala omenjene teme.
Na drugi stopnji na programu Inkluzivna pedagogika študentke/-i
pri predmetu Metode dela s slepimi in slabovidnimi spoznajo pravice slepih
in slabovidnih otrok, ki izhajajo iz Zakona o usmerjanju otrok s posebni-
mi potrebami. Pri predmetu Partnerstvo s starši in okoljem v inkluziji pa
se srečajo s pravicami otrok in staršev. Program Zgodnje učenje pri pred-
metu Pravo in etika kot enega temeljnih ciljev predmeta navaja »razvijati
znanje o pravicah otrok«. Pri programih Razredni pouk in Socialna peda-
gogika ni predmetov ali študijskih vsebin, ki bi bile s pravnega vidika po-
vezane z otrokovimi pravicami, zaščito, nasiljem, ogroženostjo.
Analiza izbranih dokumentov pedagoških fakultet pokaže, da vse
tri fakultete znotraj svojih predmetov, obveznih in izbirnih, pokrivajo
vsebine nasilja in šole, otrokovih pravic, otroškega prava, zlorabe otrok
itd. Ni pa bilo v njihovih kurikulih mogoče najti samostojnega obvezne-
ga predmeta, ki bi ga bile deležne vse študentke in študenti in bi bil name-
njen izključno obravnavi nasilja in šole ter pravnih dokumentov, poveza-
nih z omenjeno problematiko.
Sklep
Vloga odgovorne osebe, ravnatelja/-ice kot pedagoške vodje, je pri nas
že v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1996,
2007) natančno opredeljena, opredeljuje pa jo tudi Priročnik ob zaznavi
in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, v
katerem je zapisano, da je vloga ravnatelja/-ice, da se vedno seznani z do-
godkom in je seznanjen/-a z vsemi nadaljnjimi postopki znotraj VIZ, da
po potrebi (pogosto) opravi razgovor z žrtvijo in povzročiteljem, da for-
malno obvešča ustrezne institucije, sodeluje z zunanjimi institucijami, če
je to potrebno (policija, CSD), prav tako z javnostjo in mediji, da skrbi,
da je strokovnim delavcem, če izkažejo to potrebo, omogočena strokov-
no podpora, ter jim zagotovi varnost, da se pogovori s starši, da skrbi, da je
VIZ za otroka varovalni dejavnik, ter da sodeluje pri načrtovanju preven-
tive (imenuje skupino). Ravnatelj/-ica kot odgovorna oseba bi morala torej
poskrbeti, da se na ravni posamezne šole s pomočjo zakonskih in podza-
konskih aktov ter protokola z navodili in priročnikom oblikuje natančen
dokument politike šole v boju proti nasilju, ki bi bil stvar potreb posame-
zne šole, oblikoval bi jo tim strokovnjakov na šoli (vanj bi bili vključeni
učitelji ter predstavniki učencev in sveta staršev) na podlagi analize sta-
nja (koliko nasilja, kakšno nasilje, kje, kdaj, kako prihaja do nasilja …) in s
sodelovanjem s širšo skupnostjo (lokalna skupnost, nevladne organizaci-
je, institucije). Dokument bi moral biti vključen v vzgojni načrt šole, kot
147
Didaktika družboslovja. Na Pedagogiki pa ni študijskih vsebin, ki bi po-
krivala omenjene teme.
Na drugi stopnji na programu Inkluzivna pedagogika študentke/-i
pri predmetu Metode dela s slepimi in slabovidnimi spoznajo pravice slepih
in slabovidnih otrok, ki izhajajo iz Zakona o usmerjanju otrok s posebni-
mi potrebami. Pri predmetu Partnerstvo s starši in okoljem v inkluziji pa
se srečajo s pravicami otrok in staršev. Program Zgodnje učenje pri pred-
metu Pravo in etika kot enega temeljnih ciljev predmeta navaja »razvijati
znanje o pravicah otrok«. Pri programih Razredni pouk in Socialna peda-
gogika ni predmetov ali študijskih vsebin, ki bi bile s pravnega vidika po-
vezane z otrokovimi pravicami, zaščito, nasiljem, ogroženostjo.
Analiza izbranih dokumentov pedagoških fakultet pokaže, da vse
tri fakultete znotraj svojih predmetov, obveznih in izbirnih, pokrivajo
vsebine nasilja in šole, otrokovih pravic, otroškega prava, zlorabe otrok
itd. Ni pa bilo v njihovih kurikulih mogoče najti samostojnega obvezne-
ga predmeta, ki bi ga bile deležne vse študentke in študenti in bi bil name-
njen izključno obravnavi nasilja in šole ter pravnih dokumentov, poveza-
nih z omenjeno problematiko.
Sklep
Vloga odgovorne osebe, ravnatelja/-ice kot pedagoške vodje, je pri nas
že v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1996,
2007) natančno opredeljena, opredeljuje pa jo tudi Priročnik ob zaznavi
in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, v
katerem je zapisano, da je vloga ravnatelja/-ice, da se vedno seznani z do-
godkom in je seznanjen/-a z vsemi nadaljnjimi postopki znotraj VIZ, da
po potrebi (pogosto) opravi razgovor z žrtvijo in povzročiteljem, da for-
malno obvešča ustrezne institucije, sodeluje z zunanjimi institucijami, če
je to potrebno (policija, CSD), prav tako z javnostjo in mediji, da skrbi,
da je strokovnim delavcem, če izkažejo to potrebo, omogočena strokov-
no podpora, ter jim zagotovi varnost, da se pogovori s starši, da skrbi, da je
VIZ za otroka varovalni dejavnik, ter da sodeluje pri načrtovanju preven-
tive (imenuje skupino). Ravnatelj/-ica kot odgovorna oseba bi morala torej
poskrbeti, da se na ravni posamezne šole s pomočjo zakonskih in podza-
konskih aktov ter protokola z navodili in priročnikom oblikuje natančen
dokument politike šole v boju proti nasilju, ki bi bil stvar potreb posame-
zne šole, oblikoval bi jo tim strokovnjakov na šoli (vanj bi bili vključeni
učitelji ter predstavniki učencev in sveta staršev) na podlagi analize sta-
nja (koliko nasilja, kakšno nasilje, kje, kdaj, kako prihaja do nasilja …) in s
sodelovanjem s širšo skupnostjo (lokalna skupnost, nevladne organizaci-
je, institucije). Dokument bi moral biti vključen v vzgojni načrt šole, kot
147
