Page 144 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 144
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
pojave nasilja; strokovno izpopolnjevanje zaposlenih na šoli; sodelovanje z
lokalnimi organi in nevladnimi organizacijami; vključevanje staršev v ži-
vljenje in delo šole ter vključevanje medijev in različnih gradiv za učitelje,
učence, dijake in starše. Prav tako so predlagani ukrepi za razvijanje raz-
ličnih metod in oblik poučevanja; povečanje odgovornosti za varno šol-
sko okolje; spremljanje izvajanja kurikularnih dokumentov (realizacija ci-
ljev in dejavnosti), iskanje nove oblike individualne ali skupinske pomoči
za učence, ki pogosto motijo pouk; izpostavljeno je dopolnjevanje in do-
grajevanje Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev; razvijanje koncep-
ta učitelj-svetovalec (individualna komunikacija) ter dodatnih možnostih
vzpostavljanja učiteljeve avtoritete; poudarjen je pomen povečane social-
ne vključenosti učencev; omogočanje stalne evalvacije na področju ana-
lize in preprečavanja nasilja v šolah; kot eno ključnih je zapisano vklju-
čevanje staršev, učencev (otroški parlament) v upravljanje s problematiko
nasilja in dodano opozorilo o pomenu zagotavljanja kakovostne ponudbe
programov za usposabljanje učiteljev ter razvoju sodelovanja z raznimi in-
stitucijami in nevladnimi orgnizacijami. Pred 15-imi leti je bila predlaga-
na ustanovitev posebnega sveta na državni ravni – v njem naj bi sodelova-
li ravnatelji, učitelji, učenci, starši in strokovnjaki, osnovni namen pa bi bil
uveljavljati in vzdrževati določene, za konkretno šolo utemeljene koncep-
te in modele preprečevanja ter obravnavanja nasilja. Izpostavljena je bila
tudi potreba po finančni podpori s strani Ministrstva za šolstvo za razvoj-
no-raziskovalno delo na področju nasilja (prav tam). Smernice sicer nudi-
jo dobro splošno osnovo za spoprijem z nasiljem v šolah in za preventivno
delovanje, vendar je treba po najinem mnenju po 15-ih letih od njihovega
oblikovanja razmisliti o bolj zavezujočem dokumentu politike boja proti
nasilju v šolah. V Smernicah gre namreč za predloge in usmeritve, vpraša-
nje pa je, koliko je šol, ki dejansko predloge in usmeritve tudi uveljavljao v
praksi. Slovenija se je namreč v primeru Smernic problematike nasilja lo-
tila zelo široko. Zajeta so skoraj vsa načela in ukrepi, ki jih je mogoče za-
slediti v mednarodnem prostoru, niso pa zapisana prioritetna področja.
Meniva, da bi moral biti koncept boja proti nasilju v šoli vključen v t. i. for-
malni (predpisani) okvir vzgojnega delovanja v javnih šolah. Ta bi obse-
gal zahtevo najprej po natančnem ugotavljanju prisotnosti nasilja na posa-
mezni šoli (s pomočjo s strani strokovnjakov oblikovanih instrumentov).
Kot je zapisal Olweus (1993), je temeljna demokratična pravica otro-
ka, da se počuti v šoli varnega, da so mu prihranjeni zatiranje in pona-
vljajoča se, namerna ponižanja, ki so sestavni del medvrstniškega nasilja.
Z namenom, da zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih pomaga-
jo bolje razumeti pojav nasilja med vrstniki ter se ustrezno in učinkovi-
to odzivati oziroma ukrepati ob zaznavi medvrstniškega nasilja, so bila s
142
pojave nasilja; strokovno izpopolnjevanje zaposlenih na šoli; sodelovanje z
lokalnimi organi in nevladnimi organizacijami; vključevanje staršev v ži-
vljenje in delo šole ter vključevanje medijev in različnih gradiv za učitelje,
učence, dijake in starše. Prav tako so predlagani ukrepi za razvijanje raz-
ličnih metod in oblik poučevanja; povečanje odgovornosti za varno šol-
sko okolje; spremljanje izvajanja kurikularnih dokumentov (realizacija ci-
ljev in dejavnosti), iskanje nove oblike individualne ali skupinske pomoči
za učence, ki pogosto motijo pouk; izpostavljeno je dopolnjevanje in do-
grajevanje Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev; razvijanje koncep-
ta učitelj-svetovalec (individualna komunikacija) ter dodatnih možnostih
vzpostavljanja učiteljeve avtoritete; poudarjen je pomen povečane social-
ne vključenosti učencev; omogočanje stalne evalvacije na področju ana-
lize in preprečavanja nasilja v šolah; kot eno ključnih je zapisano vklju-
čevanje staršev, učencev (otroški parlament) v upravljanje s problematiko
nasilja in dodano opozorilo o pomenu zagotavljanja kakovostne ponudbe
programov za usposabljanje učiteljev ter razvoju sodelovanja z raznimi in-
stitucijami in nevladnimi orgnizacijami. Pred 15-imi leti je bila predlaga-
na ustanovitev posebnega sveta na državni ravni – v njem naj bi sodelova-
li ravnatelji, učitelji, učenci, starši in strokovnjaki, osnovni namen pa bi bil
uveljavljati in vzdrževati določene, za konkretno šolo utemeljene koncep-
te in modele preprečevanja ter obravnavanja nasilja. Izpostavljena je bila
tudi potreba po finančni podpori s strani Ministrstva za šolstvo za razvoj-
no-raziskovalno delo na področju nasilja (prav tam). Smernice sicer nudi-
jo dobro splošno osnovo za spoprijem z nasiljem v šolah in za preventivno
delovanje, vendar je treba po najinem mnenju po 15-ih letih od njihovega
oblikovanja razmisliti o bolj zavezujočem dokumentu politike boja proti
nasilju v šolah. V Smernicah gre namreč za predloge in usmeritve, vpraša-
nje pa je, koliko je šol, ki dejansko predloge in usmeritve tudi uveljavljao v
praksi. Slovenija se je namreč v primeru Smernic problematike nasilja lo-
tila zelo široko. Zajeta so skoraj vsa načela in ukrepi, ki jih je mogoče za-
slediti v mednarodnem prostoru, niso pa zapisana prioritetna področja.
Meniva, da bi moral biti koncept boja proti nasilju v šoli vključen v t. i. for-
malni (predpisani) okvir vzgojnega delovanja v javnih šolah. Ta bi obse-
gal zahtevo najprej po natančnem ugotavljanju prisotnosti nasilja na posa-
mezni šoli (s pomočjo s strani strokovnjakov oblikovanih instrumentov).
Kot je zapisal Olweus (1993), je temeljna demokratična pravica otro-
ka, da se počuti v šoli varnega, da so mu prihranjeni zatiranje in pona-
vljajoča se, namerna ponižanja, ki so sestavni del medvrstniškega nasilja.
Z namenom, da zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih pomaga-
jo bolje razumeti pojav nasilja med vrstniki ter se ustrezno in učinkovi-
to odzivati oziroma ukrepati ob zaznavi medvrstniškega nasilja, so bila s
142
