Page 139 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 139
Prisotnost vsebin o nasilju v šoli v kurikulih
pedagoških fakultet
Veronika Tašner in Sanja Berčnik
Nasilje v šoli ostaja pereč problem, tako na nacionalni kakor tudi
na globalni ravni. Ko mediji poročajo o ekscesnih primerih na-
silja v šoli, posebej o medvrstniškem nasilju, se hitro posta-
vi vprašanje, kaj je storila šola, da bi tovrstne primere nasilja preprečila.
Najpogostejši odgovor je: premalo. Omenjenemu vprašanju sledi vpraša-
nje o kompetencah in usposobljenosti učiteljstva za spoprijem z nasiljem
v šoli in družini, včasih tudi o sistemskih zagatah pri reševanju omenjene
problematike. Primer tovrstne obravnave se je zgodil leta 2015, ko je bila
12. junija sklicana seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladi-
no v Državnem zboru RS. Na omenjeno sejo so bili k prvi točki dnevnega
reda (Medvrstniško nasilje v šolah) vabljeni posamezniki in posamezni-
ce, ki se tako ali drugače ukvarjajo s problematiko nasilja in šole. Povod za
sklic so bili medijsko odmevni primeri nasilja na različnih osnovnih šolah
po Sloveniji v letu 2014. Cilji sklica pa vsaj vnaprej niso bili najbolj jasno
artikulirani. Predsednica odbora je zato na začetku pojasnila, da je želja
sklicateljev seje »identificirati slabosti ureditve vseh pojavnih oblik med-
vrstniškega nasilja«. V razpravi pa je bilo v nadaljevanju mogoče zazna-
ti predvsem precejšnje nezadovoljstvo z reševanjem nasilja v šolskem kon-
tekstu. Razprava je hkrati ponovno potrdila dejstvo, da govor o nasilju in
šoli prepogosto spremlja spregled kompleksnosti omenjene problematike,
ki je močno odvisna od družbenega konteksta, od nacionalnih politik in
praks ter splošne družbene naravnanosti do nasilja kot takega, na kar so
nekateri razpravljalci in razpravljalke sicer poskušali opozoriti. Zelo hi-
tro se diskusije sklenejo z ugotovitvami, da bi morale šole storiti bistveno
več pri preprečevanju nasilja, da imajo pri tem težave zaradi neustreznih
137
pedagoških fakultet
Veronika Tašner in Sanja Berčnik
Nasilje v šoli ostaja pereč problem, tako na nacionalni kakor tudi
na globalni ravni. Ko mediji poročajo o ekscesnih primerih na-
silja v šoli, posebej o medvrstniškem nasilju, se hitro posta-
vi vprašanje, kaj je storila šola, da bi tovrstne primere nasilja preprečila.
Najpogostejši odgovor je: premalo. Omenjenemu vprašanju sledi vpraša-
nje o kompetencah in usposobljenosti učiteljstva za spoprijem z nasiljem
v šoli in družini, včasih tudi o sistemskih zagatah pri reševanju omenjene
problematike. Primer tovrstne obravnave se je zgodil leta 2015, ko je bila
12. junija sklicana seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladi-
no v Državnem zboru RS. Na omenjeno sejo so bili k prvi točki dnevnega
reda (Medvrstniško nasilje v šolah) vabljeni posamezniki in posamezni-
ce, ki se tako ali drugače ukvarjajo s problematiko nasilja in šole. Povod za
sklic so bili medijsko odmevni primeri nasilja na različnih osnovnih šolah
po Sloveniji v letu 2014. Cilji sklica pa vsaj vnaprej niso bili najbolj jasno
artikulirani. Predsednica odbora je zato na začetku pojasnila, da je želja
sklicateljev seje »identificirati slabosti ureditve vseh pojavnih oblik med-
vrstniškega nasilja«. V razpravi pa je bilo v nadaljevanju mogoče zazna-
ti predvsem precejšnje nezadovoljstvo z reševanjem nasilja v šolskem kon-
tekstu. Razprava je hkrati ponovno potrdila dejstvo, da govor o nasilju in
šoli prepogosto spremlja spregled kompleksnosti omenjene problematike,
ki je močno odvisna od družbenega konteksta, od nacionalnih politik in
praks ter splošne družbene naravnanosti do nasilja kot takega, na kar so
nekateri razpravljalci in razpravljalke sicer poskušali opozoriti. Zelo hi-
tro se diskusije sklenejo z ugotovitvami, da bi morale šole storiti bistveno
več pri preprečevanju nasilja, da imajo pri tem težave zaradi neustreznih
137
